UPORABA ERP SISTEMA KOPA V SKLADIŠČNEM POSLOVANJU V PODJETJU AKRIPOL, D.D.

Similar documents
HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d.

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o.

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company

Telekomunikacijska infrastruktura

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.

Ključne besede: e-poslovanje, celovit informacijski sistem, računalniški program, proces oskrbovanja, proces prodajanja

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO. Primož ANDREJAŠIČ DIPLOMSKO DELO. Visokošolski strokovni študij

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru

PROCES NABAVE IN SKLADIŠČENJA EMBALAŽE V KRKI, TOVARNI ZDRAVIL, D.D.

Poslovna inteligenca - Urnik predavanja

Spletni informacijski portal Proficy v vodenju proizvodnih procesov

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU

Primerjava celovitih programskih rešitev v podjetju Unior, d. d.

SKLADIŠČNO POSLOVANJE V IZBRANEM PODJETJU

ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

OSKRBOVALNE VERIGE MARKO RAJTER ANDREJA KRIŽMAN

PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA PRIMERU NABAVE BLAGA V MALOPRODAJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ODPRTOKODNIH ERP SISTEMOV

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO

Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc

Rešitve s področja poslovne informatike

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI

PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D.

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH

IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV V PRESKRBOVALNI VERIGI

Ponudbe energetskih podjetij za kupce

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager

Poslovni informacijski sistem

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

PREDLOG IZBOLJŠAV PROCESA NABAVE V POHIŠTVENEM PODJETJU

UNIVERZA V LJUBLJANI

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANALIZE IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU

UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

E-podjetje: procesni vidik poslovanja

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN

NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU. LJUBEČNA KLINKER d.o.o.

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA

KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

Integracija aplikacij z uporabo Microsoft Biztalk-a

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UVEDBA E-POSLOVANJA V 3F, D.O.O.

Znanje šteje, ne velikost

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I

INFORMACIJSKI SISTEM PODJETJA DNEVNIK d.d.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA PODATKOV

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

Opredelitev informacijskega sistema za spremljanje proizvodnje

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA

HOTELIR Predstavitev programa

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI

UPORABA ORODIJ ARIS IN ULTIMUS PRI PRENOVI IN INFORMACIJSKI PODPORI PROCESOV

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH

Transcription:

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer informatika v organizaciji in managementu UPORABA ERP SISTEMA KOPA V SKLADIŠČNEM POSLOVANJU V PODJETJU AKRIPOL, D.D. Mentor: izred. prof. dr. Anton Čižman Kandidat: Uroš Urbas Kranj, oktober 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof.dr. Antonu Čižmanu za vse strokovne nasvete in pomoč pri izdelavi tega diplomskega dela. Hvala g. Domnu Ocepku iz podjetja Kopa, d.d. za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Najlepša hvala podjetju Akripol, d.d. za ponujeno priložnost, g. direktorju Robertu Krvavici, ki mi je omogočil, da sem lahko opravljal diplomsko nalogo na področju skladiščnega poslovanja v podjetju Akripol, d.d.

POVZETEK Diplomska naloga lahko služi bralcem kot pregled na področju avtomatizacije skladiščnega poslovanja in vsebuje splošne razlage CIM koncepta, ERP sistema, skozi katerega vodi bralca do avtomatizacije skladiščnega poslovanja. Namen in cilj diplomske naloge je postaviti zahteve in prikazati pridobitve, ki bi jih podjetje z avtomatizacijo določenih opravil v skladiščnem poslovanju in uporabo skladiščnega modula v ERP sistemu KOPA pridobilo. Predstavljene so zahteve, kot so označevanje lokacij, palet, artiklov, ki so pogoj za avtomatski zajem podatkov na skladišču z radio-frekvenčnimi terminali čitalci črtne kode. Opisane so tudi potrebne tehnološke in organizacijske spremembe v podjetju. KLJUČNE BESEDE - CIM računalniško integrirana proizvodnja - ERP sistem KOPA - Skladiščno poslovanje - Radio-frekvenčni čitalec črtne kode - Črtna koda ABSTRACT The diploma paper can be regarded as an overview of warehouse management automatisation. In addition, it provides general explanations of CIM concept and ERP system. The latter guides the reader to warehouse management automatisation. The purpose and aim of the diploma paper is to set demands and define improvements which can be achieved by automatisation of certain tasks in warehouse management and by the use of storage module in ERP system KOPA. There is a description of certain tasks such as labelling of locations, pallets and items which are necessary for automatic data management in a warehouse with radio-frequency terminals - codebar readers. Certain necessary technological and organisational changes are also described. KEYWORDS - CIM computer integrated manufacturing - ERP system KOPA - Warehouse management - Radio-frequency terminals - codebar readers - Codebar

KAZALO 1 UVOD...6 1.1 Predstavitev problema...7 1.2 Predstavitev organizacije...7 2 RAČUNALNIŠKO INTEGRIRANA PROIZVODNJA - CIM...8 2.1 Koncept CIM...9 2.2 Povezave med poslovnimi cilji in tehnologijami...10 2.3 Pretok informacij med sistemi v CIM...10 2.4 Komunikacije...13 2.5 Logistika v CIM...14 3 SISTEM ERP...15 3.1 Kaj je ERP sistem...15 3.2 ERP sistem Kopa...17 4 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA...25 4.1 Izbira informacijskega sistema...25 4.2 Obstoječe stanje v skladiščnem poslovanju...27 5 ZAHTEVE ZA INFORMATIZACIJO SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA...29 5.1 Avtomatizacija zajema podatkov z radio-frekvenčno tehnologijo...29 5.2 EAN 13 koda in bar koda 128...31 5.2.1 EAN 13...31 5.2.2 Bar koda 128...32 5.2.3 Bar koda 128 in sledljivost...33 5.3 Označevanje izdelkov...34 5.4 Označevanje skladišč in lokacij...34 5.5 Označevanje lokacij...35 5.6 Označevanje transportno skladiščnih enot...35 6 POSLOVNI PROCESI V SKLADIŠČU IN NJIHOVA PRENOVA...36 6.1 Prenova procesa prevzema...36 6.1.1 Star način prevzema...36 6.1.2 Prenovljen proces prevzemanja v ERP sistemu KOPA...37 6.2 Preskladiščenje...40 6.3 Prenova procesa odpreme...41 6.3.1 Star način odpreme...41 6.3.2 Prenovljen način odpreme...41 7 PRIDOBITVE IN MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA...45 7.1 Pridobitve pri procesu prevzema...45 7.2 Pridobitve pri procesu odpreme...46 7.3 Pridobitve pri procesu razreza...47

7.4 Ocena stroškov...48 7.5 Možnosti nadaljnega razvoja...48 8 ZAKLJUČEK...49 LITERATURA IN VIRI...51 KAZALO SLIK...52 POJMOVNIK...53 KRATICE IN AKRONIMI...53

1 UVOD V današnjem času prihaja do vse hitrejših tržnih sprememb, ki jih podjetja občutijo na več nivojih. Na eni strani prihaja do sprememb pri njihovih dobaviteljih, na drugi strani pa do sprememb pri kupcih. Tako dobavitelji in kupci postajajo vse zahtevnejši, od svojih partnerjev pričakujejo hitrejše odzivne čase, zanesljivost in bolj pregledno poslovanje, kar je možno doseči z dobro informacijsko podporo vseh poslovnih funkcij in procesov ter čim večjo avtomatizacijo le-teh v podjetju. Izgradnja samostojnih računalniških programov, ki bi stregli potrebam ljudi, ki delajo v financah, prodaji, nabavi, kadrovski službi ali proizvodnji, je prezahtevna naloga. Vsak od teh specifičnih oddelkov potrebuje svoj lastni informacijski sistem, prilagojen in optimiziran njihovim potrebam in zahtevam. Ti računalniško podprti avtomatizirani podsistemi so redko povezani v skupno centralno podatkovno bazo. Načeloma so porazdeljeni tako po aparaturni opremi, programski opremi kot podatkovni bazi. Naloga računalniškega sistema je ta porazdeljen proizvodni sistem integrirati v skladen delujoč proces, ki bo povezoval vse tako logične kot fizične enote v funkcionalni proizvodni sistem. Tak sistem naj bo sposoben izvajati vsa opravila za izdelavo končnega proizvoda. Postopek imenujemo računalniška integracija podsistemov v CIM sistem, to je računalniško integrirano proizvodnjo. Da bi v podjetju Akripol d.d. te računalniško podprte avtomatizirane podsisteme povezali v skupno centralo podatkovno bazo, se je vodstvo podjetja leta 2005 odločilo za nakup novega ERP sistema KOPA. Osnovi moduli ERP sistema so že uvedeni oziroma so v zaključni fazi uvajanja. Z uporabo ERP sistema KOPA pa se pojavljajo nove zahteve po še večji avtomatizaciji procesov in reševanju specifik podjetja. Ena od poslovnih funkcij, kjer osnovni modul ne zadošča za sodoben način poslovanja, je skladiščna funkcija oziroma njen informacijski sistem. V podjetju se zavedajo, da je ažurnost in sledljivost zalog bistvenega pomena vsake logistične funkcije. Učinkovita organiziranost skladišča je predpogoj za uspešno vpeljavo informacijske podpore logistike. Skladiščni oziroma logistični moduli skrbijo za vodenje logističnih operacij v skladišču, s tem pa beležijo in nudijo natančne podatke o zalogi in poslovanju skladišč. Informacijski sistem v skladišču nam mora v vsakem trenutku nuditi podatke o fizični zalogi, natančne podatke kje in koliko se nahaja nek izdelek v skladišču ter podatke o vseh procesih, ki so se ali pa se še izvajajo v skladišču. Namen in cilj diplomske naloge je postaviti zahteve in prikazati pridobitve, ki bi jih podjetje z avtomatizacijo določenih opravil v skladiščnem poslovanju in uporabo skladiščnega modula v ERP sistemu KOPA pridobilo. Ker v podjetju še traja uvajanje novega ERP sistema, so vrata za prenovo in organizacijske spremembe na stežaj odprta, saj so se zaposleni že navadili na spremembe in novosti in je tako odpor veliko manjši. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 6 od 53

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Problem predstavlja nesledljivost v skladišču ter neažurni podatki o zalogah. Trenutno skladiščno poslovanje ne zagotavlja sledljivosti, v skladišču saj se za gotove izdelke in polizdelke v skladišču ne ve, s katerim delovnim nalogom so bili ti izdelki narejeni in kateri materiali so bili vanje vgrajeni. Prav tako se ne ve, iz katerih pošiljk so bili materiali dobavljeni v podjetje. Ker se zaloge ne vodijo po lokacijah v skladišču, pride do velike izgube časa, ko delavci v skladišču iščejo želene izdelke oziroma materiale. Skladišče akrilnih plošč (bruto formati - to so formati, ki jih preda proizvodnja v skladišče) vrši tudi razrez plošč na želen format (neto format razrezan bruto format na želeno dimenzijo kupca), za katerega lahko uporabi različne bruto formate, Ker ni sledljivosti, je zelo težko preverjati izkoristek razreza in ali so v skladišču razrezali najbolj optimalen bruto format ali ne. Komerciala ima težave pri vpogledu zalog, ker prihaja do neažurnega knjiženja v skladišču. Težave se pojavijo predvsem takrat, ko so plošče pripravljene za razrez in le-ta traja več dni, plošče pa so še vedno knjižene v skladišču in tako komerciala ne vidi pravega stanja zalog. 1.2 PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE Podjetje Akripol d.d. Trebnje se ukvarja s proizvodnjo in predelavo polimerov. V skladu z merili 52. člena ZGD-F sodi med srednje družbe in je po določilih 54. člena istega zakona zavezano k revidiranju letnega poročila. Podjetje ima tri produktne skupine. Prva produktna skupina s prodajnim nazivom Aglas proizvaja lite akrilne plošče različnih debelin, barv in formatov. Najbolj pogosta uporaba teh proizvodov je v sanitarni industriji pri proizvodnji kopalnih kadi. Druga produktna skupina je Alux. Ta program iz akrilnih plošč izdeluje svetlobne kupole, svetlobne trakove ter druge strešne svetlobne elemente. Ti izdelki se v glavnem uporabljajo v gradbeni industriji pri izvedbi različnih kritin. Tretja proizvodna skupina je program Novilon. To je inženirska plastika, ki se uporablja v strojni industriji za izdelavo raznih zobnikov drsnikov in podobno. V podjetju je trenutno zaposlenih 160 delavcev, vendar je v kratkoročnem planu podjetja izgradnja novih proizvodnih prostorov in s tem povečanje proizvodnje kapacitete. Zaradi predvidenega povečanja obsega proizvodnje se je podjetje odločilo v letu 2005 za implementacijo novega ERP sistema. V podjetju trenutno poteka uvajanje ERP sistema KOPA. Podjetje ERP sistem uvaja parcialno, tako da so že uvedeni: poslovni del (računovodstvo, finance), komerciala, kadri in plače, trenutno poteka uvajanje proizvodnega dela, uvedeno pa je tudi osnovno skladiščno poslovanje vhodi in izhodi v skladišču. Vendar osnovno skladiščno poslovanje ne zadošča za obvladovanje zalog v skladišču. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 7 od 53

2 RAČUNALNIŠKO INTEGRIRANA PROIZVODNJA - CIM Sodobna industrija teži k čim višji stopnji avtomatizacije. Želja po popolni avtomatizaciji proizvodnje je razvoj računalniško podprte avtomatizacije spodbujala v treh smereh: 1. Avtomatizacija neposrednega proizvajanja CAM. 2. Avtomatizacija projektiranja CAD. 3. Avtomatizacija upravljanja CAC. Vse tri smeri so ločeno nastajale že od šestdesetega leta prejšnjega stoletja in se razvile v samostojne delujoče podsisteme. Ti računalniško podprti avtomatizirani podsistemi so redko povezani v skupno centralno podatkovno bazo. Načeloma so porazdeljeni tako po aparaturni in programski opremi kot podatkovni bazi. Naloga računalniškega sistema je ta porazdeljeni proizvodni sistem integrirati v skladen delujoč proces, ki bo povezoval vse, tako logične kot fizične enote v funkcionalni proizvodni sistem. Tak sistem naj bo sposoben izvajati vsa opravila za izdelavo končnega proizvoda. Postopek imenujemo računalniška integracija podsistemov v CIM sistem, to je računalniško integrirano proizvodnjo. (Šuhel P., 2003) V praksi se je koncept CIM najprej uveljavil v večjih industrijskih podjetjih na različnih področjih, kot so: kemična industrija,računalniška industrija, avtomobilska industrija itd. Danes pa se koncept integracije vse bolj uveljavlja tudi v manjših podjetjih, ki morajo v boju za obstanek na odprtem tržišču neprestano izboljševati svojo konkurenčno sposobnost. Glavni razlog za uvajanje tega koncepta je v tem, da omogoča sistematično izrabo vse cenejše sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je razpoložljiva na tržišču. (Čižman A., 2002) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 8 od 53

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede 2.1 KONCEPT CIM Uvajanje računalniško integrirane proizvodnje omogoča celovito avtomatizacijo proizvodnega podjetja. CIM je koncept koordinacije in povezovanja širokega področja proizvodno-poslovnih aktivnosti s pomočjo integriranega računalniškega sistema (Slika 1). Namen CIM koncepta je omogočiti proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov v minimalnem času in z minimalnimi stroški. Koncept temelji na informacijskem povezovanju osrednjih proizvodnih aktivnostih z možnostjo vključevanja informacij o trženju, obdelave naročila, vzdrževanju, računovodstvu in financah ter distribuciji izdelkov. (Čižman A., 1999) direktorjeva pisarna povezava z internetom nabava, prodaja, planski oddelek,... NIVO STRATEŠKEGA ODLOČANJA direktorski informacijski sistem finančna, kadrovska, pravna služba,... arhiv NIVO POSLOVANJA PC, mreža PC, delovne postaje, splošno namenski računalniki skladišče surovin in rezervnih delov vodenje obrata 1 vodenje proizvodnje vodenje obrata 2 laboratorij skladišče gotovih izdelkov, odprema vodenje obrata 3 PROIZVODNI NIVO delovne postaje, PC, mreža PC vodenje obrata n PROCESNI NIVO VODENJE IN NADZOR delovne postaje, PC PROCESNI NIVO KRMILJENJE IN REGULACIJA programirljivi logični krmilniki, regulatorji NIVO NAPRAV inteligentni merilni pretvorniki, daljinske I/O postaje Slika 1: Integriran informacijski sistem v proizvodnih podjetjih (INEA 2006) CIM sistem zagotavlja povezovanje vseh aktivnosti v podjetju s skupno podatkovno bazo in z dvosmerno komunikacijo, kar omogoča, da vse deluje kot integrirana celota. Glavni cilj CIM-a ni v zmanjševanju neposrednih stroškov dela, ampak zmanjšati posredne stroške, ki se nanašajo na materialno poslovanje (logistiko), kontrolo in upravljanje (srednji management). Ti stroški lahko znašajo od 40 do 50 procentov celotnih stroškov proizvodnje izdelka. (Čižman A., 1999, Čižman A., 2002) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 9 od 53

2.2 POVEZAVE MED POSLOVNIMI CILJI IN TEHNOLOGIJAMI Na osnovi prioritete poslovnih ciljev in upoštevanju dejanskega stanja organizacije se oblikuje strategija CIM. Med pomembnejšimi poslovnimi cilji podjetja so: hiter odziv na zahteve tržišča, večja kakovost proizvoda, nižja cena, večja funkcionalnost, boljša izkoriščenost sredstev, krajši čas razvoja, večja prepustnost proizvodnje, fleksibilnost, zmanjšanje zalog, manjši režijski stroški. Za doseganje poslovnih ciljev pa moramo uporabiti razpoložljivo tehnologijo (Slika 2) CIM vključuje naslednje pomembnejše računalniške tehnologije: računalniško podprto načrtovanje (CAD: Computer Aided Design), računalniško podprt inženiring (CAE), računalniško podprto planiranje (CAP), računalniško podprta proizvodnja (CAM), računalniško podprto zagotavljanje kakovosti (CAQ), planiranje in kontrola proizvodnje (ERP, MRP), procesne tehnologije, robotika, avtomatizirano posluževanje materiala, komunikacijska tehnologija (računalniška omrežja). 2.3 PRETOK INFORMACIJ MED SISTEMI V CIM CIM pojmujemo kot koncept koordinirane in smotrne uporabe računalniške tehnologije, ki se v podjetju uporablja za doseganje uspešnejšega poslovanja. Vsak izmed nivojev CIM piramide (Slika 1) ima točno definirane naloge. Vsak nivo dobi podatke iz nižjega nivoja, nad njimi izvaja določene operacije in rezultat posreduje višjemu nivoju (Slika 2). V obratni smeri pa se pretakajo ukazi navodila za delo nižjim nivojem. Poudarek je prav na avtomatizaciji pretoka informacij med inženirskimi, poslovnimi, proizvodnimi in drugimi procesi v podjetju. Medtem ko je prenos podatkov iz procesa v SCADA sistem vključen že v sam SCADA sistem (zajem podatkov), je prenos iz SCADA sistema na višje nivoje največkrat prepuščen iznajdljivosti razvijalcev sistema. (Čižman A., 2006) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 10 od 53

Slika 2: Pretok informacij med sistemi v CIM (Čižman 2004) Sistemi za vodenje procesov so hierarhično sestavljeni iz štirih glavnih nivojev: vodenje podjetja (ERP sistemi), upravljanje proizvodnje (MES sistemi), Nadzor in vodenje procesov ( SCADA sistemi), krmiljenje. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 11 od 53

Pri sistemih za upravljanje proizvodnje govorimo o sistemih MES, ki povezujejo sisteme za vodenje podjetja (ERP), in sisteme za vodenje in nadzor fizičnih procesov (SCADA) (Slika 3). transakcijsko orientirani sistemi Planiranje Sistemi ERP MRP MRP II Izvajanje Sistemi MES Vodenje Sistemi SCADA PLC DCS sistemi realnega časa Slika 3: Pretok informacij med sistemi v CIM (Čižman 2004) Sistemi MES (angl. Manufacturing Execution Systems) zagotavljajo informacije, ki omogočajo optimizacijo proizvodnih aktivnosti od izdaje proizvodnega naloga do njegove realizacije. Usmerjajo in vzpostavljajo proizvodne aktivnosti, se nanje odzivajo in o njih poročajo, vse v realnem času. (Čižman A., 2006) ERP (Enterprise Resource Planning) so namenjeni upravljanju vseh virov podjetja - financ, naročil, proizvodnih kapacitet, materialov, cen izdelkov, stroškov proizvodnje, časovnih terminov, delovne sile. Obstaja več ponudnikov ERP sistemov (Baan, SAP, Navision, Kopa ). ERP sistemi omogočajo vodenje celotne proizvodnje v zaključeni celoti, ki jo predstavlja tovarna ali obrat. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 12 od 53

2.4 KOMUNIKACIJE Pri uvajanju CIM ima ključno vlogo komunikacijsko omrežje, ki omogoča vsem področjem v organizaciji hitro in zanesljivo obdelavo skupnih podatkov, povezavo porazdeljenih podprocesov in izvajanje programov. (Šuhel P., 2003) Hierarhija komunikacij (Slika 4) izhaja iz večnivojske organizacijske strukture podjetja in ima v CIM sistemu najmanj štiri nivoje (Čižman A., 1999): strateški cilji, finance, poslovanje nivo korporacije, vodenje podjetja (tovarne) nivo podjetja, usklajevanje področij, razporejanje opravil, nadziranje izvajanja nivo obrata, krmiljenje procesov, robotov, obdelovalnih strojev itd. nivo proizvodnih operacij. Slika 4: Večnivojska hierarhija komunikacij v CIM (Čižman A., 1999) Hierarhično porazdeljeno vodenje in komunikacijsko omrežje je osnova za visoko avtomatizirane tovarne, ki se odlikuje z dosledno povezavo računalnikov na vseh nivojih. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 13 od 53

2.5 LOGISTIKA V CIM Kot smo že omenili glavni cilj CIM-a ni v zmanjšanju neposrednih stroškov dela, ampak je predvsem v zmanjševanju posrednih stroškov, ki se nanašajo na materialno poslovanje (logistiko), nadzor in srednji nivo managementa. Med pomembnimi cilji (Slika 5), ki opredeljujejo strategijo CIM, je tudi zmanjševanje zalog. S tem ciljem je povezana učinkovita kontrola zalog, ki vključuje uporabo ustrezne informacijske tehnologije, kot je napovedovanje potreb, matematično programiranje in planiranje materialnih potreb, virov ter distribucije. Prav na tem področju pa v podjetju Akripol, d.d. vidimo še ogromno rezerv. Želja je čim bolje avtomatizirati materialno blagovno poslovanje in ga s tem racionalizirati. Slika 5: Relacije med strateškimi cilji organizacije in tehnologijami CIM (Čižman A., 2002) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 14 od 53

3 SISTEM ERP 3.1 KAJ JE ERP SISTEM Izgradnja samostojnih računalniških programov, ki bi stregli potrebam ljudi, ki delajo v financah, prodaji, nabavi, kadrovski službi ali proizvodnji, je prezahtevna naloga. Vsak od teh specifičnih oddelkov potrebuje svoj lastni informacijski sistem, prilagojen in optimiziran njihovim potrebam in zahtevam. ERP združuje vse te ločene informacijske sisteme v skupen integriran računalniški program, ki uporablja eno skupno bazo podatkov. Tako si različni oddelki lažje delijo informacije in komunicirajo med seboj. Ta skupen integriran računalniški program imenujemo ERP sistem (Enterprise resource planning planiranje virov v podjetju). (http://www.cio.com/research/erp/edit/erpbasics.html, 14. 08. 2006) ERP sistemi integrirajo oziroma poiskušajo integrirati vse podatke in procese v organizaciji v en skupen zedinjen sistem. Da bi dosegli integracijo ERP sistema uporabljajo mnogovrstne komponente računalniške programske in strojne opreme. Glavni ključ do integracije v večini ERP sistemov je v uporabi ene skupne baze podatkov za shranjevanje podatkov iz različnih modulov sistema. ERP sistemi običajno poiskušajo pokriti ključne funkcije v neki organizaciji ne glede na njihovo dejavnost tako v profitnih, neprofitnih, vladnih, nevladnih in ostalih organizacijah. (http://en.wikipedia.org/wiki/enterprise_resource_planning, 18. 09. 2006) ERP sistemi so sodobne računalniške rešitve za podporo izvajanju nalog podjetij. Strukturirani (sestavljeni) so iz standardiziranih (vendar dovolj fleksibilnih) referenčnih modulov, zgrajenih na konceptu odjemalec/strežnik, in razvojnih orodij visoke zmogljivosti ter namenjeni modeliranju specifičnih zahtev podjetij z različnimi poslovnimi dejavnostmi. Vsak referenčni modul je dejansko samostojna računalniška rešitev, vendar dobi pravo vrednost ERP sistem predvsem kot integrirana celota. Ni dvoma, da je informacijska tehnologija spremenila ljudem način dela. ERP sistemi zahtevajo preurejanje poslovanja podjetij in močno združujejo (integrirajo) vse poslovne procese in računalniške rešitve. ERP sistemi omogočajo ob pomoči programov za podporo delovnih procesov (Business Workflow, v nadaljevanju BW) oblikovanje in optimiranje poslovnih procesov, preprečujejo podvajanje dela, onemogočajo nepotrebno delo in naravnost zahtevajo teamsko delo. BW omogoča dobro kontrolirane samodejne transakcije, kar močno izboljšuje storitve uporabnikom in s tem kontrolo dela. Vendar pa tako kot številne druge kontrole tudi BW dela samo, če se ga uvede (uporablja). Omeniti velja ugotovitve različnih svetovalnih podjetij, da se večina projektnih teamov bodisi ne zaveda njegove zmožnosti bodisi se zavestno odloči, da ga ne bo uporabila zaradi posebnih zahtev in priprav, potrebnih, preden se začne uporabljati. (www.sap.com/solutions/bus_knowledge.htm, 5. 10. 2000) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 15 od 53

Enotna baza podatkov vsebuje podatke vseh poslovnih funkcij v organizaciji, ki uporabljajo posamezne programske module ERP sistema. ERP vključuje naslednje module: Proizvodni modul: konstruiranje, planiranje, kapacitete, kontrola kvalitete, materialno in blagovno knjigovodstvo, upravljanje s stroški, proizvodni procesi, proizvodni projekti, workflov management - podpora delovnim procesom; Oskrbovalne verige: obdelava naročil, nabava, planiranje oskrbovalne verige, planiranje dobav in odprem, katalogi izdelkov; Finance: glavna knjiga, denarni tok, terjatve in obveznosti, likvidnost, stanje premoženja; Projekti: stroški, računi, čas in poraba, pokalkulacija projektov, aktivnosti; Upravljanje človeških virov: kadrovska, plače, usposabljanje, čas in prisotnost, olajšave; Upravljanje s strankami: prodaja in marketing, kontakti s strankami in klicni center, servis; Podatkovno skladišče: različni samopostrežni vmesniki za stranke, dobavitelje in zaposlene. Na splošno ERP sistemi obvladujejo proizvodnjo, logistiko, distribucijo inventarja, odpreme, fakture in računovodstvo podjetja. ERP sistemi pomagajo nadzorovati veliko poslovnih aktivnosti, kot je prodaja, marketing, dobava, računi, proizvodnjo (http://en.wikipedia.org/wiki/enterprise_resource_planning, 18. 09. 2006) Katere so tiste lastnosti ERP, zaradi katerih se podjetja zelo rada odločajo zanje, čeprav so zelo dragi, zapleteni in vseobsežni ter brez trdnega jamstva, da bo uvedba v podjetju uspešna? Lastnosti s tehnološkega vidika: dejanska neodvisnost od strojne in sistemske programske opreme, visoka stopnja združljivosti (prodajalci temu rečejo popolna) sistema, relativno visoka stopnja fleksibilnosti, navidezna enotna struktura tabel, podpora fazni (modularni) uvedbi in skrajšan čas uvedbe. Lastnosti s poslovnega vidika: povrnitev naložbe v kratkem času, kontroliran in kompatibilen reinženiring poslovnih procesov, osredotočenost na rešitve, ki temeljijo na referenčnih modulih, Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 16 od 53

ena sama vhodna podatkovna točka, omogočanje hitrih in kakovostnih informacij - nudijo možnost izdelave sprotnih (procesnih) poročil (Real -Time Accounting), sposobnost prilagajanja novm IT potrebam podjetja (e-poslovanje), relativno kvalitetno razvite in vgrajene kontrolne procedure in nudijo možnost revizije tako poslovnih kakor tudi revizijskih računalniških rešitev (saj so tudi te množica tabel, procedur, ekranskih prikazov in tiskanih poročil, torej kot druge računalniške rešitve). (Krstov L., 2001) 3.2 ERP SISTEM KOPA Kopo odlikuje tako poznavanje zahtev domačega trga kot spremembe globalnega, saj si je v svoji dolgoletni zgodovini pridobila zaupanje mnogih pomembnih slovenskih podjetji. Partnerski odnos med uporabniki in Kopo zagotavlja, da so rešitve resnično učinkovite in uporabnikom nudijo popolno informacijsko podporo. KOPA ERP pomaga optimalno organizirati in obvladovati procese ter je idealna rešitev za srednja in velika proizvodna podjetja, hkrati pa je kos tudi potrebam, ki se pojavijo pri poslovanju ostalih podjeti, bank in zavarovalnic. Sistem KOPA ERP omogoča podjetjem, da ohranijo fleksibilnost in sposobnost hitrega odziva na specifične zahteve kupcev, kar velikokrat predstavlja njihovo konkurenčno prednost. KOPA je s poslovnim informacijskim sistemom KOPA ERP in trinivojsko arhitekturo uveljavljen partner proizvodnih podjetij, ki imajo ali načrtujejo večje število oddaljenih enot, saj lahko enostavno in hitro podpre njihove razvojne načrte. S centralno bazo, ki poleg podatkov vsebuje poslovna pravila, je zagotovljena celovitost, ki je v poslovnem sistemu temelj za učinkovito odločanje. Podjetja, ki se hitro širijo in obvladujejo poslovanje na več dislociranih lokacijah, potrebujejo učinkovit in varen informacijski sistem, ki jim omogoča zagotavljanje celovitosti podatkov ter njihovo dostopnost kjerkoli in kadarkoli. Z uvedbo KOPINE rešitve lahko sedaj vse procese obvladujejo na enem mestu, s čimer bodo zmanjšali stroške zaradi obstoječega delno nepovezanega sistema za podporo posameznim delom poslovanja. Za KOPINO rešitev smo se odločili, ker podpira uresničevanje naših poslovnih ciljev in deluje na Oraclovi platformi, ki omogoča enostavno obvladovanje in spremljanje poslovnih procesov ter s tem hitrejše odločanje. KOPA je sposobna prilagajati rešitve vsem vrstam proizvodnih podjetij, njeni strokovnjaki pa lahko opravijo prenovo informacijskega sistema v najkrajšem možnem času. Poleg tehnološkega napredka so s KOPINO rešitvijo omogočili boljšo izkoriščenost kadrov, ki bodo enostavneje načrtovali proizvodnjo, pripravljali razpisno dokumentacijo in izdajali naročila. Rešitev bo ključno vplivala na organiziranost in razvoj podjetja, saj mu bo s Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 17 od 53

pomočjo celovitega sistema za podporo proizvodnji zagotovila učinkovito obvladovanje celotnih stroškov. KOPA, ki ves čas sledi najnovejšim tehnološkim trendom, uporablja že četrto leto trinivojsko arhitekturo. Slednja omogoča enostavno delo z oddaljenih lokacij, podatki pa se varno shranjujejo na centralnem strežniku. S tem je zagotovljena največja varnost, ažurnost in dostopnost, vzdrževanje ter posodobitve na ravni strežnika pa so enostavne in cenejše. Programska oprema deluje v realnem času, zato ne prihaja do zamikov pri obdelavi, odločitve pa se sprejemajo na podlagi popolnih podatkov. S tem je tveganje za napačno določitev z vidika nepopolnih podatkov zmanjšano na minimum. Dostop do strežnika omogoča navidezno zasebno omrežje VPN s pomočjo osebnega računalnika in interneta. Širitev sistema je zaradi skalabilnega koncepta obenem zelo enostavna in omogoča povezovanje dislociranih enot podjetja doma in v tujini, pri čemer KOPA nudi celovito podporo. KOPA ERP sistem pokriva naslednje module: Modul - računovodstvo in finance Podjetja imajo pogosto težave zaradi pomanjkljivih informacij iz preteklih obdobij, neažurnih informacij ter informacijsko neintegriranih procesov. Brez teh podatkov ne morejo pravočasno in učinkovito reagirati na spremembe. Programski paket Računovodstvo v celoti zajame pretok informacij, tako da zagotovi podporo vsem štirim računovodskim funkcijam: knjigovodstvu, računovodskemu načrtovanju, nadziranju in računovodskemu analiziranju. Vsi programski paketi omogočajo vodenje, spremljanje in prikazovanje poslovnih sprememb in stanj, pregledi so možni tako na ekranu kot na tiskalniku, izpisi pa so v dnevniški, zbirni in knjigovodski obliki. Pri upravljanju s podatki omogoča paket veliko prilagodljivost, enostavnost, prenosljivost in decentralizacijo oziroma distribuirano obdelavo podatkov, kontrolo podatkov in pripravo poročil. Paketi računovodstva in financ Glavna knjiga Osnovna sredstva Drobni inventar Knjiga prejetih faktur Terjatve in obveznosti Materialno poslovanje Blagovno knjigovodstvo Davek na dodano vrednost Blagajniško poslovanje Kompenzacije Potni nalogi Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 18 od 53

Modul - proizvodnja (Proizvodni informacijski sistem) Obvladovanje proizvodnje je sestavljeno predvsem iz dobrega planiranja, oskrbovanja, izvajanja in spremljanja dogodkov v proizvodnji. Jedro programov paketa KOPA PROIZVODNJA je planiranje proizvodnje, ki omogoča kratkoročno dnevno planiranje in analiziranje, kakor tudi dolgoročno načrtovanje. Pri planiranju je možno izvajati simulacije, vključevati razne variante in delati različne "KAJ ČE" analize. Programski paket je zasnovan tako, da podpira različne tipe proizvodnje: projektno, naročniško, na zalogo, enkratno, malo serijsko in veliko serijsko. Ostali sklopi nam omogočajo vodenje struktur in sprememb izdelkov, tehnologij, kalkulacij, sprememb proizvodov, dokumentacije, spremljanje stanja v proizvodnji v primeru motenj in kontrolo nad kvaliteto proizvodov ter obremenjenostjo strojev in orodij. Prednosti se kažejo predvsem v boljšem pregledu nad potekom proizvodnega procesa, v bistveno skrajšanem odzivu na motnje v proizvodnji ter posledično v povečani produktivnosti podjetja. Programski paketi Sestavnice Kapacitete Postopki Planiranje Razpis proizvodnje Spremljanje proizvodnje Kalkulacije Ključi Modul - stroški dela in kadrovski viri Programska rešitev, ki nudi učinkovito informacijsko podporo in širok nabor podatkov o zaposlenih ter njihovi vlogi v podjetju, je modul KOPA stroški dela in kadrovska evidenca. Programski paket KOPA Stroški dela in kadri predstavlja podjetjem pomemben dejavnik z vidika načrtovanja odhodkov, kadrovanja, sistemov stimuliranja, načrtovanja, raznih primerjav. Prilagodi se lahko vsakemu podjetju in različnim uporabnikom, poenostavi vam postopke dela, prihrani čas, zagotavlja varnost podatkov, omogoča pa tudi povezljivost z ostalimi paketi KOPA ERP. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 19 od 53

Zasnovan je tako, da so možne hitre in enostavne spremembe, ki jih večinoma opravi uporabnik sam, brez pomoči informatikov in brez posegov v same programe. Paket vsebuje: Stroški dela Kadrovski viri Stroški dela Raziskave so pokazale, da je v modernem sistemu obračuna plač postalo najvažnejše, da je sistem obračuna mogoče hitro in enostavno spreminjati in slediti spremembam v sistemu nagrajevanja. Razni obvezni podatki in poročila, elektronske povezave z zunanjim okoljem preko interneta, hitrost v delovanju, enostavnost, točnost in podobne lastnosti so razumljive same po sebi. Programski paket oz. aplikacija plače omogočajo izračun, izplačilo, pripravo datotek in izpisov (ali predlog) za posredovanje podatkov bankam, davčni upravi in statistiki s pomočjo različnih elektronskih povezav ter izdelavo drugih analiz za potrebe podjetja z uporabo generatorja izpisov za različne izračune (plače, regres, sejnine, nagrade učencem na praksi, božičnice, poračunov, izračuni stanarin, dividend...) Aplikacija se lahko v celoti prilagodi uporabniku (uporabnik obdrži svoje šifre za vse postavke), z malo iznajdljivosti pa si lahko sistem obračuna plač (tehniko izračuna) sami prilagodite za obračun pogodbenega dela, avtorskih honorarjev in podobnih izplačil. Odlike, ki jih uporabniki cenijo : vnos in dostop do vseh podatkov na enem mestu, spremenljivost aplikacij s spremenljivostjo okolja (fleksibilnost), nastavljivost po uporabnikovih željah in zahtevah, avtorizacija na nivoju OE in na nivoju posameznih podatkov, izredno hiter,varen in pregleden dostop vseh potrebnih podatkov, natančen izračun in izplačilo vseh vrst dohodkov (od plač, jubilejnih nagrad, poračunov, avtorskih honorarjev, pogodb o delu, sejnin, dividend), vsi podatki za dohodnino so na enem mestu, zato je zelo malo dela ob koncu leta (posredovanje podatkov DURS u), preprosta nastavitev za izdelavo poročil in izpisov raznih obrazcev hitro in enostavno vključevanje podatkov iz prejšnjih obračunov v nov obračun (poračun), enostavno povezovanje podatkov iz baze z drugimi prog. orodji (WORD, EXCEL), spremljanje in arhiviranje stroškov osebnih dohodkov za vsako izplačilo posebej (zmanjša se obseg dela), časovni in stroškovni prihranek pri spreminjanju tehnike izračuna (algoritem za izračun), Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 20 od 53

povezljivost z ostalimi paketi KOPA ERP, različni nivoji uporabe programa (z nižjimi nivoji omejeni vnosi in pregledi podatkov), uvajanje aplikacije je enostavno in hitro (interaktivna pomoč in navodila), elektronsko poslovanje z bankami, zavarovalnicami, AJPES-om, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nastavitev in izdelava končnih poročil in obrazcev, ki so zakonsko določeni ali jih podjetje potrebuje za različne analize (REK-1, REK-2, OBR-PL, Obrazec-1-Z, Davek na izplačane plače, Zbirni nalogi za prenos po datumih plačila, 1-ZAP/M ). Kadrovski viri Tudi v kadrovskem sklopu smo poleg točne in hitre evidence o stanju vseh kadrovskih podatkov zgradili sistem, ki vam omogoča izdelovanje množice različnih analiz in poročil. Seveda so vsi podatki uvrščeni na časovno premico, tako da lahko v vsakem trenutku ugotovite stanje, ki je veljalo v preteklem obdobju. Program kadrovska evidenca omogoča spremljanje podatkov o osebi za potrebe vseh programov v KOPA ERP. Pri vnosu se opredelita vloga in status osebe in ostali podatki iz različnih kriterijev. Odlike, ki jih uporabniki cenijo: podatki o zaposlenih so shranjeni v elektronski obliki na enem mestu, njihovo vzdrževanje je hitro in enostavno, dostop do podatkov je zaščiten pred vpogledi nepooblaščenih oseb, hiter dostop do podatkov, celovit in pregleden način spremljanja zaposlenih, razvoj kadrov, možnost hitre izdelave analiz, grafov, izpisov, odločb, pogodb, enostavna izdelava različnih seznamov in poročil ( PD, M1, M2, M3, potrdilo o prejemu del. Knjižice...), rešitev je zasnovana odprto, tako da zadosti potrebam večjih ali manjših podjetij (fiksni in poljubno nastavljivi podatki (prilagodljivost)), posebni funkciji zaklepanja in nastavljanja vsebine polj maksimalno skrajšata potreben čas knjiženja, opozarja na datume preteka določenih veljavnosti (pogodb, zdravniških pregledov ), izvoz podatkov in izpisi v v Word, Excel, PDF, RDF, HTML, CSV, Notepade, CSU, program lahko vodi evidence za več podjetij hkrati (avtorizacija po podjetjih), možnost dodelave programa po vaših željah, spremljanje zakonodaje in nadgradnja, prenos podatkov iz kadrovske evidence v plače (pri tem ni moteno delo v kadrovski evidenci), izračun dopusta po zakonsko določenih kriterijih in možnost vnosa dodatnih. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 21 od 53

KOPA Komerciala Uspešna podjetja se na trgu srečujejo s poslovnimi partnerji, kjer so v kupoprodajnih procesih izredno pomembni podatki o stanju razpoložljivih in dejanskih zalog izdelkov, cenah našega prodajnega asortimana, dobavnih rokih, plačilnih in dobavnih pogojih Učinkovita podpora nabavno prodajnim procesom, predvsem pa točna in hitra informacija ob pravem trenutku je vaša velika prednost, odločilna v boju s konkurenco. Programski paket KOPA komerciala pokriva vse potrebe sodobnega podjetja pri spremljanju, podpiranju in nemotenemu odvijanju poslovnih funkcij od iskanja najugodnejšega ponudnika blaga do prodaje in prilagajanja kupčevemu povpraševanju. Paket vsebuje: Skladiščno poslovanje Prodaja Nabava Skladiščno poslovanje Programski paket SKLADIŠČE se ukvarja z vsemi količinskimi vhodi in izhodi vseh vrst skladišč. Vsak trenutek imamo na razpolago podatke o skladiščenju materialov, polizdelkov, izdelkov in trgovskega blaga po lokacijah in po različnih cenah. Prejemi in izdaje so lahko samostojni dogodki, ki jih beleži skladiščnik, lahko pa so posledica dogodkov v drugih paketih, npr. v nabavi (naročilo dobavitelju), prodaji (naročilo kupca) ali proizvodnji (lansirana dokumentacija materialnih izdaj). Paket se ne ukvarja z vrednostnimi podatki, le ti so v domeni drugih aplikacij. Paket SKLADIŠČE je enostavno povezan z ostalimi paketi in predstavlja osnovo za delovanje vseh ostalih paketov, ki potrebujejo količinske dogodke. Odlike, ki jih uporabniki cenijo bistvena poenostavitev, optimizacija in pospešitev skladiščnih postopkov, omogoča nadzor in sprotno ter točno vodenje podatkov o zalogi (zmanjšajo se stroški zalog in prodaja postane bolj prilagodljiva), zagotavlja celovito sledljivost produktov po fazah proizvodnje, kontrolnih številkah in črtnih kodah (po vseh metodah vrednotenja zalog), možnost sledenja poljubnega produkta v poljubnem skladišču, v celoti se lahko integrira z aplikacijo ERP in ostalimi poslovnimi postopki, Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 22 od 53

vsebuje sistem samodejnega zajemanja podatkov, ki omogoča natančno in učinkovito vodenje zalog (zbiranje in uporabljanje podatkov o zalogah v realnem času s pomočjo tehnologije radijskih frekvenc in prenosnih optičnih čitalcev), nudi dostop do vseh natančnih podatkov v celotni aplikaciji, omogoča vpogled v dejanske zaloge, naročene količine, rezervacije in prodajne zaloge po vseh skladiščih. Prodaja Programski paket PRODAJA skrbi za celotni prodajni proces v podjetju z izjemo računovodskih analiz. Paket PRODAJA omogoča izvajanje planiranja prodaje, naročil kupcev, vodenja pogodb in izjav o davkih, urejanja različnih cenikov, dajanja ponudb, izvedbe dobave in dostave ter izdelavo prodajnih analiz za proizvodna podjetja. Nekatere funkcije so na razpolago kot opcije, predvsem zato, ker jih ne potrebujejo vsa podjetja. To so: obravnavanje naročil, vodenje embalaže pri kupcih, določitev transporta in vrstnega reda nalaganja, ambulantna prodaja in vodenje tipičnih dobav. S programom FAKTURIRANJE izdelamo račun za blago ali storitve, ki so bile dobavljene ali opravljene za kupca. Količinske podatke o dobavi ali storitvi dobi program na osnovi dokumenta, ki je bil zajet v paketu SKLADIŠČE. Vrednostne podatke črpa iz cenikov ali drugače vnesenih cen, podatke o davkih iz STANDARDIZACIJE, itd. Vse fakture se avtomatsko ali ročno prenesejo v saldakonte kupcev. Odlike, ki jih uporabniki cenijo: avtomatizira opravila v prodajni izvedbi in s tem omogoča ohranjanje nizkih stroškov prodajne izvedbe kljub porastu obsega prodaje, opravila, ki se nanašajo na načrtovanje prodaje, so ločena od prodajne izvedbe, kar omogoča jasno razmejitev dela, načrtovanje prodaje je ločeno od izvajanja prodaje, s čimer je omogočena natančna delitev del in nalog, jasno se opredelijo pravila in postopki, paket je zelo fleksibilen in omogoča hitre prilagoditve novim zahtevam v prodaji, kar daje veliko konkurenčno prednost, zagotovi se pregled nad celotnim prodajnim procesom od naročila do plačila, aplikacija omogoča planiranje prodaje, izvajanje naročil kupcev, vodenje pogodb in izjav o davkih, urejanje različnih cenikov, oblikovanje in posredovanje ponudb, izvajanje dobav in dostave, izdelavo prodajnih analiz itd., nekatere funkcije so na razpolago kot opcije (obravnavanje naročil, vodenje embalaže pri kupcih, določitev transporta in vrstnega reda nalaganja, ambulantna prodaja in vodenje tipičnih dobav), program fakturiranje izdela račun za dobavljeno blago oz. opravljene storitve kupcu, količinski podatki o dobavah in storitvah se zbirajo na osnovi dokumentov v aplikaciji SKLADIŠČE; vrednostni podatki se zbirajo iz cenikov ali drugih vnesenih cen; podatki o davkih se črpajo iz STANDARDIZACIJE, Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 23 od 53

modul prenese vse fakture in davke v saldakonte kupcev ročno ali avtomatsko, omogoča izpise analiz prodaj po kupcih, državah, storitvah, referentih, po obdobjih... Nabava Programski paket NABAVA skrbi za tvorjenje zunanjih naročil na osnovi internih naročil v podjetju, ukvarja se s povpraševanjem in zbiranjem ponudb dobaviteljev, vodi podatke o pričakovanih rokih dobav in jih po prejemu v skladišče tudi razknjižuje; na osnovi bruto potreb, ki jih poda proizvodnja, računa neto potrebe in optimizira naročila dobaviteljem. Predpogoj za uporabo paketa je paket SKLADIŠČE. Odlike, ki jih uporabniki cenijo optimira in poenostavi se celotni proces nabave, nastanek napak se zniža na najnižjo možno raven, oblikovanje posameznih nabavnih zahtevkov je možno iz skladiščnega modula oz. modula delovnih nalogov, omogoča samodejno oblikovanje naročil iz nabavnih zahtevkov in oblikovanje naročil v ozadju iz pozicij večjih nabavnih zahtevkov; shranjevanje standardnih nazivov za uporabo na nabavnih zahtevkih, naročilih oz. računih; oblikovanje dogovorjenih naročil za nabavo dodatnih potrebnih rezervnih delov; samodejno izdajo pogodbenih naročil; oblikovanje posebnih naročil z vnosom nazivov identov na pozicijah naročil za dele, ki še niso v podatkovni bazi skladiščnih identov, možnost neposrednega naročanja za nabavo in izdajo rezervnih delov ter storitev neposredno na delovne naloge oz. konte glavne knjige, aplikacija omogoča oblikovanje povpraševanja, nabavnih zahtevkov oz. naročil za enega ali več dobaviteljev materialov, proizvodov ali storitev, analizira dobavitelje ob naročanju rezervnih delov, možnost neomejenega števila valut in stopenj ter vrst davkov za spremljanje nabav iz različnih držav, izpis analiz nabav po dobaviteljih, državah, materialih, referentih, obdobjih... Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 24 od 53

4 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA Zaradi želje po čim večji integraciji informacijskega sistema, se je podjetje Akripol, d.d. leta 2005 odločilo za nakup oziroma menjavo le-tega. V podjetju, ki ima tri glavne proizvodnje programe, je imel do leta 2005 vsak proizvodni program svoj informacijski sistem, iz katerih so se podatki s proženjem raznih prenosnih procedur prenašali v računovodski informacijski sistem. Iz tega je razvidno, da je bilo potrebno določene podatke vnašati najmanj dvakrat, v najslabšem primeru celo štirikrat. Polega tega pa so ti informacijski sistemi delovali še v različnih okoljih (DOS, Windows). Vemo pa, da pri prepisovanju podatkov velikokrat pride do napake in velike izgube časa. Kreiranje poročil oziroma obdelovanje podatkov na nivoju podjetja je bilo zelo zamudno, prihajalo je do napak in vodstvo podjetja se na poročila ni moglo popolnoma zanesti pri svojih odločitvah. 4.1 IZBIRA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Leta 2004 je podjetje začelo zbirati ponudbe za nakup novega informacijskega sistema, ki bi povezal celo podjetje in združil informacijske otoke v podjetju. Cilj je bil oziroma je še integrirati in atomatizirati procese v podjetju v skupen informacijski sistem s skupno bazo podatkov, kamor bi se vnašali podatki po načelu»isti podatek enkraten vnos v sistem«. Podjetje je k projektu povabilo osem ponudnikov informacijskih sistemov, od katerih so bili štirje izločeni že po prvih predstavitvah. Za izbiro najprimernejšega izmed štirih preostalih je vodstvo podjetja in služba informatike izdelala v programu DEXI bazo znanja za podporo pri odločanju. Postavili so drevo kriterijev in zaloge vrednosti ter vnesli vse štiri variante. Slika 6 prikazuje drevo kriterijev in zaloge vrednosti, ki so bile uporabljene pri iskanju najprimernejše izbire. Rezultati so prikazani na Sliki 7, kjer je razvidno, da pogojem podjetja najbolj ustreza ERP sistem Kopa. Pri izbiri pa je bil pomemben še en kriterij, na katerega se je pri kreiranju drevesa kriterijev pozabilo, vendar pa je močno vplival na izbiro ponudnika. Ker je služba informatike v podjetju Akripol, d.d. organizirana tako, da je v njej zaposlena samo ena oseba kot skrbnik informatike, je zelo pomembno, da je ponudnik, za katerega se je podjetje odločilo, sposobno vzdrževati in servisirati tako strojno kot programsko opremo ter informacijsko omrežje v podjetju. V podjetju smo se s tem hoteli izogniti situacijam, ko smo imeli več različnih zunanjih partnerjev, ki so skrbeli za omrežje za strojno opremo tretji za programsko opremo in ko je prišlo do težav, so se izgovarjali drug na drugega. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 25 od 53

Slika 6: Drevo kriterijev in zaloge vrednosti DEXI (lastna izdelava 2004) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 26 od 53

Slika 7: Grafičen prikaz rezultatov DEXI (lastna izdelava 2004) Variante SAP, BAN, Navision so največ izgubile pri kriteriju stroškov, saj so predvideni skupni stroški implementacije krepko presegli ponudbo Kope. 4.2 OBSTOJEČE STANJE V SKLADIŠČNEM POSLOVANJU Z uvedbo ERP sistema Kopa se je do sedaj uvedel tudi modul osnovnega skladiščnega poslovanja. Osnovne transakcije na skladišču potekajo ročno. Za vsako knjižbo dobi odgovoren skladiščnik predlog dokumenta, na katerem potrdi količine, ki jih je izdal oziroma prejel na skladišče: predlog prejema materiala od dobavitelja se tvori na podlagi naročila dobavitelju; predlog izdaje kupcem se tvori na podlagi naročila kupca; predlog izdaje materiala proizvodnji se tvori na podlagi delovnega naloga; predlog medskladiščnice se tvori na podlagi delovnega naloga; predlog predaje izdelkov iz proizvodnje se tvori na podlagi delovnega naloga. Problem se pojavi, ko skladiščnik fizično išče določen ident, da bi ga izdal, a ker zaloge niso vodene po lokacijah, izgubi veliko časa pri iskanju. Ker pa artikli niso vodeni po kontrolnih številkah, se ne more držati pravila FIFO pri izdajah iz skladišča. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 27 od 53

Ta problem pa je še toliko večji v skladišču gotovih izdelkov Aglas. Aglas je proizvodni program litih akrilnih plošč, ki se izdelujejo: v 133 različnih barvah; v 17 različnih debelinah; v 14 različnih formatih; v 4 klasah. Iz proizvodnje je torej lahko na skladišče predano 126616 različnih identov. Te idente v podjetju imenujemo bruto plošče (bruto formati - v teh formatih so plošče vlite). Skladiščna služba pa vrši tudi razrez teh bruto formatov na želeno kupčevo dimenzijo (neto format). Neto formati v sistemu niso vodeni oziroma nimajo svojega identa, zato se število plošč na paletah, ki so izdane, kupcu ne ujema s številom plošč na dokumentu izdajnici, kar pa je predvsem moteče za carino. Na dokumentih so knjižene plošče v bruto formatih, ki so jih porabili za razrez na neto formate. Ker pa skladiščni delavci vedno ne najdejo bruto formatov, iz katerih bi dobili največji izkoristek pri razrezu, se zgodi, da razrežejo plošče, pri katerih je izkoristek zelo slab, in s tem povzročijo dodatne stroške. Ker plošče niso vodene po kontrolnih številkah, se pri reklamacijah ne da ugotoviti, s katerim delovnim nalogom so bile te plošče izdelane, iz katerega materiala in iz katere dobave je bil porabljen. Sledljivost se konča s predajo na skladišče, in sicer s tem, koliko plošč je bilo predanih s posameznim delovnim nalogom. Določene probleme v podjetju sedaj rešujemo tako, da se ročno izdelajo dodatni dokumenti z orodji, kot so MS Excel in Word, ki jih izdamo kupcem. Vendar si ob nakupu in implementaciji novega ERP sistema ne smemo privoščiti, da bi zopet prepisovali in podvajali podatke ter izgubljali čas na nepotrebnih opravilih. Skladiščno poslovanje je potrebno posodobiti tako informacijsko kot organizacijsko ter ga čim bolje avtomatizirati in integrirati v ERP sistem. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 28 od 53

5 ZAHTEVE ZA INFORMATIZACIJO SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Pred uvedbo računalniško podprtega skladiščnega poslovanja se najprej pojavijo zahteve, brez katerih je delovanje sistema oteženo oziroma praktično nemogoče. Tako je v skladišču potrebno vzpostaviti radijsko in računalniško omrežje, ustrezno označiti vse lokacije v skladišču in definirati oznake transportno skladiščnih enot. Vse oznake morajo biti v formatu črtne kode, da jih lahko prečitamo s čitalci črtne kode in s tem dobimo avtomatizacijo zajema podatkov z radio-frekvenčnio tehnologijo. 5.1 AVTOMATIZACIJA ZAJEMA PODATKOV Z RADIO FREKVENČNO TEHNOLOGIJO V podjetju je potrebno najprej postaviti brezžično radijsko omrežje (Slika 8). Pokritost skladiščnih lokacij z radijskim signalom omogoča uporabo programskega modula skladiščno poslovanje na vseh lokacijah skladiščnega poslovanja (uporaba radijsko frekvenčnih ročnih terminalov s čitalci črtne kode kot. je naprimer Symbol MC9000 Slika 9). INTERNET Routher Požarna pregrada Strežnuik 2 Strežnik 1 1GB/s 1GB/s Uporabnik 1 10/100MB/s ETHERNET TC/IP fiksno omrežje 100MB/s 10/100MB/s 10/100MB/s Wireless Switch 10MB/s 10MB/s Uporabnik 3 Uporabnik 2 Mrežni tiskalnik 10MB/s AP (dostopna točka) Wi-Fi AP (dostopna točka) Wi-Fi AP (dostopna točka) Wi-Fi RF terminal RF terminal SKLADIŠČE brezžično omrežje RF terminal Slika 8: Ureditev omrežja v skladišču (lastna izdelava 2006) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 29 od 53

Uporabnik stalno, interaktivno komunicirajo z aplikacijo na strežniku, ki z uporabo prirejenih programskih form vodi skozi skladiščne procese. Sistem omogoča vnos informacij na kraju in ob času nastanka nekega skladiščnega dogodka. Osnovni način označevanja tako artiklov kot lokacij in dokumentov je črtna koda. Ob prebrani črtni kodi se informacija, ki jo črtna koda nosi, prenese v aplikacijo na strežniku. Strežnik terminalu vrne potrebne podatke in po potrebi zahteva dodatne vnose. Slika 9: RF terminal Symbo MC9000 (http://www.spica.si/solutions/symbol.aspx, 24. 07. 2006) Terminal je namenjen zbiranju in obdelavi podatkov v skladiščih, proizvodnji ali na terenu. Uporabniki lahko izbirajo med obliko pištole ali dlančnika z različnimi tipkovnicami. Enostaven vnos podatkov omogočajo različni moduli za avtomatski zajem podatkov, osvetljena tipkovnica in na dotik občutljiv zaslon. Visoko avtonomijo zagotavlja uravnotežena arhitektura vseh sestavnih modulov, varnost investicije pa modularna sestava terminala. Robustna izdelava preprečuje poškodbe terminala pri padcu z višine do 180 cm. Visoko hitrost delovanja zagotavlja procesor XScale 400 MHz, ki ga poganja operacijski sistem Microsoft Win Mobile ali WinCE. Aplikacije lahko izkoriščajo do 128 MB pomnilnika RAM. Izbira perifernih enot je zelo bogata. Udobno delo omogočajo različni tipi stojal, napajalniki za baterije, torbice, zaščite za LCD prikazovalnik in drugi dodatki za priključitev perifernih naprav, kot so npr. tiskalniki in čitalci magnetnih kartic. (http://www.spica.si/solutions/symbol.aspx, 24. 07. 2006) Za pokritost vseh lokacij v skladišču z radijskim signalom bi bilo priporočljivo uporabiti Symbolov radijski sistem s stikalom WS 2000 in antenami Access Ports AP 100 (Slika 10). WS 2000 je visoko kvalitetno brezžično stikalo z odličnimi zmožnostmi prehoda med antenami (roaming), uravnavanjem prometa (load balancing) in upravljanjem z električno energijo. Stikalo WS 2000 omogoča centralni nadzor in upravljanje Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 30 od 53

brezžičnega omrežja, zato se zmanjšajo stroški implementacije, stroški potencialne širitve ter stroški upravljanja omrežja. Stikalo je povezano s cenovno ugodnimi antenami (Access Ports AP 100) to so naprave, ki jih ni potrebno konfigurirati, namesti pa se jih lahko skorajda povsod. Stikalo WS 2000 namreč antene AP 100 skonfigurira avtomatsko. Stikalo WS 2000 je torej centralna točka upravljanja sistema in omogoča povezavo 6 anten, kar bi v našem primeru zadostovalo za pokritost vseh lokacij v skladišču podjetja. Slika 10: Brezžično stikalo WS 2000 in antena (Access Ports) AP 100 (http://www.spica.si/solutions/symbol.aspx, 24. 07. 2006) 5.2 EAN 13 KODA IN BAR KODA 128 Za avtomatizirani zajem podatkov z uporabo čitalcev črtne kode je nujno potrebno označiti tudi vse lokacije, skladiščno transportne enote (palete) in artikle na skladišču s črtno kodo. Za numeriranje artiklov lahko uporabljamo različne vrste kod. Glavni cilj vsega numeriranja pa je enolična določitev artikla in poenostavljen vnos (čitalec bar kode). 5.2.1 EAN 13 Pas, v katerem se lahko gibljemo, nam določi institucija za numeriranje (GZS SANA v SLO). Npr.: pas 3838581 00000 K 3838581.. K 3838581 99999 K V ta pas EAN 13 kode lahko kodiramo števila od 00000 do 99999. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 31 od 53

Slika 11: EAN 13 (lastna izdelava 2006) Zadnji znak EAN 13 kode predstavlja računani znak, ki se računa po posebni metodi (na podlagi predhodnih znakov). EAN 13 koda lahko vsebuje samo števila (primer črtne kode prikazuje Slika 11). EAN 13 koda se praviloma za sledljivost ne uporablja. Ta koda je predvsem zato, da našim kupcem poenostavimo vnos podatkov o izdelkih, ki jih dobavljamo. Pri uporabi EAN 13 kode se je potrebno zavedati, da je ta koda za kupca. Kupec si bo namreč na podlagi te kode oblikoval cenike in vodil skladišče. Ko to kodo enkrat dodelimo izdelku in tega odpremimo je NE SMEMO več dodeliti drugemu izdelku. Primer za razumevanje Plošča ima EAN 13 kodo X (npr. 3838581000006), ki smo jo določili v dodeljenem pasu. To ploščo, opremljeno z EAN kodo, pošljemo kupcu Y. Kupec to kodo vnese v cenik in dodeli vrednost za ta podboj. Naslednji teden se odločimo, da bomo to kodo dodelili drugemu izdelku (npr. svetlobni kupoli). Ta izdelek ponovno pošljemo kupcu Y in če ta kupec ne bo dovolj pozoren, bo prodal svetlobno kupolo po ceni plošče. 5.2.2 BAR KODA 128 Ta koda nam omogoča več možnosti, saj lahko z njo kodiramo alfa-numerične šifre različnih dolžin. Izogibati se moramo šumnikov in neobičajnih znakov, ker teh ni mogoče kodirati. Znaki kot so : /, -, + ne predstavljajo težav. Priporočljiva je za interno določanje artiklov, saj lahko v njej kodiramo več podatkov, to pa je nujno potrebno za sledljivost. Npr.: šifra artikla + delovni nalog + izmena Slika 12: Bar koda 128 (lastna izdelava 2006) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 32 od 53

5.2.3 BAR KODA 128 IN SLEDLJIVOST Z bar kodo 128 lahko kodiramo poljubno šifro (alfa-numerično). Za primer vzemimo sedem mestno šifro (LP10Z01). Predpostavimo, da to ni opisna šifra. To pomeni, da imamo za vsak znak te šifre na razpolago 36 znakov (črke brez šumnikov + številke od 0 do 9). To pomeni 36 7 kombinacij (za predstavo 78.364.164.096 oz. 78 milijard). V to šifro lahko torej kodiramo podatke, ki so potrebni za sledljivost. Delovni nalog in šifra izdelka v nekem proizvodnem podjetju lahko zadostujeta za sledljivost, lahko pa je to premalo, če na delovnem nalogu ni dovolj podatkov. Poleg tega je potrebno razmišljati o tem, koliko časa se v podjetju delovni nalogi ohranjajo - arhivirajo. Idealen sistem sledljivosti v primeru napake pokaže samo tiste izdelke, ki imajo isti vzrok napake. Poglejmo primer: V tovarno pridejo v enem tednu tri reklamacije zaradi barvnega odstopanja. Preko interne kode, ki nosi podatek o delovnem nalogu, pridemo do materialov, ki so bili vgrajeni. Paste barv, pri katerih je prišlo do odstopanja, so bile od dobavitelja X, ki dobavlja palete na katerih so bile paste. Paleta, iz katere je bila vzeta pasta, je bila dobavljena 10. 10. 2005 in na njej je bilo 100 Kg paste. Pasta iz te palete se je porabila na delovnih nalogih D1, D2 D15. Plošče, ki so bile vlite s teh delovnih nalogov, so torej problematične. Kaj storiti? Najprej pogledamo, koliko teh izdelkov je še v našem skladišču in skladiščih pri kupcu. Te izdelke vrnemo v proizvodnjo, jih pregledamo in preklasiramo naprimer v drugo klaso. Izdelke, ki imajo napako in so bili že prodani, lahko najdemo preko obvestila kupcem (številka pod bar kodo). Pri napakah, ki predstavljajo nevarnost za kupca, je nujno zamenjati neustrezne izdelke, to pa lahko predstavlja za podjetje velik strošek. Tabela za sledljivost mora vsebovati vsaj tri kolone: A B C Šifro predmeta kontrolna številka (delovni nalog) bar koda 10101 223344 A010101 10101 223345 A010102.. Koloni A in B skupaj morata biti unikatni (unique). Kolona C mora biti unikatna (unique). Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 33 od 53

5.3 OZNAČEVANJE IZDELKOV Za sledljivost je pomembno, da ima določen izdelek s kontrolno številko samo eno bar kodo. EAN 13 koda za šifro 000357 Koda 128 za šifro 810149 in delovni nalog 1000000714 (za sledljivost) Logotip slika Podatki o podjetju Slika 13: Nalepka za označevanje izdelkov (lastna izdelava 2006) Slika 13 prikazuje nalepko za označevanje artiklov v podjetju. Na sredini nalepke je koda 128, ki služi sledljivosi. Preko nje lahko dobimo delovni nalog (kontrolno številko) in šifro predmeta. Nad kodo so podatki o izdelku in šifra izdelka. Na vrhu nalepke je EAN 13 koda. Ta koda je namenjena kupcem in mora biti primerno velika (če se ne tiska z laserskim tiskalnikom, naj bo velikost fonta od 50 naprej). 5.4 OZNAČEVANJE SKLADIŠČ IN LOKACIJ V skladiščnem informacijskem sistemu morajo biti zavedene vse skladiščne lokacije ter priročna skladišča, ki predstavljajo mesta, kjer se odvijajo blagovne manipulacije ter beležijo poslovni dogodki. Osnova sistema za vodenje skladišča je označitev skladiščnih lokacij s črtno kodo. Nalepke s črtno kodo, ki identificirajo posamezne lokacije v skladišču, se nalepijo na mesta, ki omogočajo enoznačno definiranje lokacij, preglednost, hkrati pa so nameščene tako, da zagotavljajo enostavno in učinkovito beleženje logističnih procesov oziroma manipulacijo in premike blaga. Torej nameščene morajo biti tako, Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 34 od 53

da jih lahko skladiščniki dosežejo čim hitreje, saj tako povečamo učinkovitost sistema. V sistemu lahko posamezni skladiščni lokaciji priredimo različne lastnosti kot so: prevzemna lokacija to je lokacija, ki je rezervirana za prevzeme. Tu se odlagajo palete, ki smo jih prevzeli v skladišče in čakajo da jih uskladiščimo; komisionirna lokacija lokacija, ki je namenjena samo komisioniranju; skladiščna lokacija lokacija kjer se zbirajo palete; odpremna lokacija ali tudi pripravljalna lokacija to je lokacija, na kateri se pripravljajo palete, ki so namenjene za odpremo. V našem primeru so štiri fizična skladišča, ki imajo po eno prevzemno in odpremno lokacijo. Samih skladiščnih lokacij na vseh skladiščih pa naj bi bilo približno 1500. 5.5 OZNAČEVANJE LOKACIJ Črtna koda lokacije je šifra lokacije, ki vsebuje črke in številke. Vsaka lokacija (regal) je opremljena s črtno kodo (forma za vnos lokacij). Ob otvoritvi se ta črtna koda generira iz šifre lokacije (npr: A1/33/10, kjer A1 skladišče, 33 številka regala, 10 številka police). Nalepke lahko ponovno natisnemo, če se stare poškodujejo. 5.6 OZNAČEVANJE TRANSPORTNO SKLADIŠČNIH ENOT Za označevanje, sledenje in evidentiranje premikov blaga se uporablja enoznačna identifikacija transportno skladiščne enote, ki je zapisana s črtno kodo. Formirane take skladiščne enote v sistemu pomenijo povezavo identifikacijske oznake s pripadajočo vsebino posamezne skladiščne enote, kateri ta nalepka pripada. Transportno skladiščna enota je lahko marsikaj, na primer: paleta, zaboj, škatla, sod, pač odvisno od potrebe skladišča. Črtna koda palete se generira kot zaporedna številka - sekvenca. Na to paleto lahko zlagamo različne izdelke - predmete. Prvotno je ta paleta prazna. Če se številka na paleti (črtna koda) poškoduje, lahko natisnemo novo, staro pa uničimo. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 35 od 53

6 POSLOVNI PROCESI V SKLADIŠČU IN NJIHOVA PRENOVA Z implementacijo ERP sistema KOPA se podjetje poiskuša približati konceptu CIM. Želja je torej popolnoma avtomatizirana tovarna. Zavedati pa se je potrebno, da bi bilo potrebno za avtomatizacijo določenih procesov oziroma opravil vložiti preveč truda in sredstev (virov), zato popolnoma avtomatizirana tovarna ostaja cilj, kateremu se je potrebno čim bolj približati. Avtomatizirati je potrebno opravila in procese, pri katerih je izguba časa velika. Novi ERP sistem je že veliko pripomogel k prihranku časa, saj se podatki iz različnih oddelkov vnašajo v sistem samo enkrat. V preteklosti so na primer šifro kupca morali vnesti v štiri različne informacijske sisteme, ker je vsak sistem imel svojo bazo podatkov. V podjetju je sedaj prioriteta avtomatizirati in optimizirati skladiščno poslovanje predvsem v skladišču gotovih izdelkov lite akrilne plošče. Seveda pa naj bi rešitev v tem skladišču postavila temelje za razrešitev problemov tudi v ostalih skladiščih. 6.1 PRENOVA PROCESA PREVZEMA 6.1.1 STAR NAČIN PREVZEMA Zadnja faza proizvodnje je končna kontrola in oblepljevanje plošč z zaščitno folijo. Ko pridejo plošče na končno kontrolo, se vsaka plošča pregleda, zabeležijo se napake oziroma odstopanja od toleranc in na podlagi teh se določi klasa plošče. Nato se vsako ploščo označi z etiketo, na kateri so zapisani podatki: - šifra plošče, - naziv plošče, - barva plošče, - debelina plošče, - format plošče, - klasa plošče. Delavci na končni kontroli formirajo predlog predajnice, ga natisnejo in ga s paleto dostavijo v skladišče. Skladiščni delavci plošče s te palete razvrstijo po klasah, vsako klaso na svojo paleto, preštejejo plošče, če se ujemajo z dokumentom, nato pa dokument dostavijo odgovornemu skladiščniku. Ta na podlagi dokumenta potrdi vhod v skladišče. Skladiščni delavec nato plošče uskladišči v coni, ki je namenjena za ta izdelek, in na neki lokaciji, ki že vsebuje ta izdelek. Če ni našel lokacije, pa postavi izdelek k podobnemu izdelku. Da je določil pravo cono, je delal po spominu in svoji presoji. Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 36 od 53

6.1.2 PRENOVLJEN PROCES PREVZEMANJA V ERP SISTEMU KOPA V zadnji fazi proizvodnje dodeljujemo črtno kodo na podlagi delovnega naloga kontrolne številke in identa predmeta (Slika 13). Podatki o dodeljeni kodi so v povezovalni tabeli, ki ima naslednje kolone : id_pmt (šifra predmeta), delovni nalog kontrolna številka in dodeljena črtna koda. Predmet ima lahko več kontrolnih številk (zaradi sledljivosti), kontrolna številka pa lahko pripada različnim predmetom. Primer: Plošča X, ki je bila izdelana danes v seriji (delovnem nalogu) Y, ima kodo XY, plošča Z, ki je izdelana v seriji Y, ima kodo ZY. Plošča X, ki je bila izdelana včeraj v seriji (delovnem nalogu) U, ima kodo XU in plošča Z, ki je bila izdelana v seriji Z, ima kodo ZZ. Dodeljena koda določa premet in preko te kode ga v nadaljevanju prepoznamo z optičnim čitalcem (v tej kodi se skriva šifra predmeta in delovni nalog). V skladišče dobimo predmete, ki so opremljeni s črtno kodo. Pri prevzemu z optičnim čitalcem (forma na čitalcu oz. na ekranu TSPVNS, Slika 14) odčitamo vse predmete. Te vrednosti se zapišejo v začasne tabele TSP_GL_DOK in TSP_POZ_DOK, preko katerih se formira grupiran prevzem v skladišče grobi prevzem (v statusu, ki ga določimo v krmilju na povezavah med komercialo in proizvodnjo). Ob potrditvi prevzema se predmeti postavijo na dohodno lokacijo in na dohodno paleto. S te palete jih nato prestavljamo na poljubne palete in lokacije v skladišču. 11.05.2005 Slika 14: Forma za tekoče spremljanje proizvodnje (Akripo,l d.d., 2005) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 37 od 53

Palete se oblikujejo s formo Formiranje palet (Slika 15), kjer določimo, kaj bo na določeni paleti (ko bo prevzem potekal 100 % z optičnim čitalcem, bo ta forma služila samo za določanje rezervacije palete). Če že vemo, za koga je paleta, jo lahko opremimo z rezervacijo. Takšno paleto zlagamo, dokler ni kompletna. Številka palete Rezervirano za kupca 99999 Slika 15: Forma za formiranje palet (lastna izdelava) Predmet na paleti Večji del formiranja palet bo potekal s prestavljanjem izdelkov z DOHODNE PALETE 0 na DOHODNI LOKACIJI 0 na določeno paleto in lokacijo v skladišču (oštevilčene palete) (Forma za prestavljanje predmetov, Slika 16). Ob potrditvi odpreme to paleto prestavimo na odhodno lokacijo in jo s tem razknjižimo. Večinoma dajemo s palete 0 (dohodna paleta na lokaciji 0) na druge oštevilčene palete. Paleta, s katere pobiramo predmete Paleta na katero dajemo Slika 16: Forma za prestavljanje predmetov (lastna izdelava) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 38 od 53

Palete 0 se ne more prestavljati z dohodne lokacije 0, ker se na to navidezno paleto dela avtomatski prevzem iz proizvodnje, ostale palete pa se lahko poljubno prestavijo z lokacije na lokacijo. Slika 17 prikazuje formo za postavljanje palete na neko lokacijo. Organizacijska enota in skladišče se napolni avtomatsko glede na nastavitev za uporabnika v krmiljenju S čitalcem izberemo lokacijo VK (1-na lokacijo, 2-iz lokacije) ter paleto, ki jo dajemo na lokacijo ali z lokacije. Kar dajemo z lokacije gre na posebno vnaprej določeno lokacijo 0. Slika 17: Forma za dajanje palet na lokacije (lastna izdelava) Uroš Urbas: Uporaba ERP sistema KOPA v skladiščnem poslovanju v podjetju Akripol,d.d. stran 39 od 53