Telekomunikacijska infrastruktura

Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski sistemi Računalniška varnost Študijski napotki in pravila Urnik za predavanja Gradiva za predmet: www.temida.si/~bojan/epf-ti/ Udeležba na predavanjih Literatura Izpit 1

Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski sistemi Računalniška varnost Osnove informacijskih sistemov Osnovni pojmi Poslovni procesi in informacijski sistemi Uporaba metafor pri informacijskih sistemih Strateški načrt informatike Trendi na področju informatike Osnovni pojmi Računalništvo Veda o zgradbi, delovanju in uporabi računalnikov Pokriva tehnično področje razvoja in uporabe računalnikov Informatika Veda o elektronskem prenašanju sporočil Poudarek je na organizacijskih in ekonomskih vprašanjih interakcije med človekom in strojem 2

Osnovni pojmi Podatek Predstavitev dejstva na način, primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo s strani človeka ali stroja Informacija Pomen, ki ga človek pripiše podatku, ko ga interpretira v določenem kontekstu Znanje Informacija, uporabljena pri odločanju in akcijah Modrost Uporaba znanja za višje dobro (vrednote, etika) Merjenje količine informacij I Enota informacije: bit (angl. binary digit) 1 bit informacije dobimo z odgovorom na vprašanje, pri katerem sta možna natanko dva enako verjetna odgovora Primer: met kovanca Teorija informacij (Shannon, 1948) Merjenje količine informacij II Koliko bitov informacije prejmemo, ko izvemo, katera izmed 100 srečk je bila izžrebana? Formula: I log 2 100 6,6 Število vprašanj, ki imajo dva možna odgovora: 1 50 NE 51 75 DA 51 63 NE... Potrebujemo 7 vprašanj => 7 bitov 3

Enote za merjenje količine informacij 1b bit 1B byte (zlog, bajt) = 8 bitov 1KB kilobyte = 2 10 B = 1.024 B = 1.024 x 8b = 8.192 b 1MB megabyte = 2 20 B = 1.024 KB = 1.048.576 B 1GB gigabyte = 2 30 B = 1.024 MB = 1.073.741.824 B 1TB terabyte = 2 40 B = 1.024 GB = 1.099.511.627.776 B Osnovni pojmi Sistem Množica povezanih elementov, ki delujejo za uresničitev nekega namena ali cilja Relativno izolirana celota, sestavljena iz komponent in njihovih medsebojnih odnosov, ki deluje v skladu z določenimi zakonitostmi Informacijski sistem (IS) Množica ljudi, strojev, idej, aktivnosti, podatkov in postopkov, ki omogočajo pridobivanje koristnih informacij Sistem, v katerem nastajajo, se shranjujejo in se pretakajo informacije Osnovni pojmi Metoda Oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego zastavljenega cilja (SSKJ) V kontekstu razvoja IS: postopek ali tehnika za izvedbo posamezne faze razvojnega cikla IS Metodologija Skupek postopkov, tehnik, metod, ki jih uporabljamo pri reševanju nekega problema V kontekstu razvoja IS: skupek metod, ki temeljijo na enotni filozofiji in omogočajo izvedbo celotnega razvojnega cikla IS 4

Opredelitev informatike Informatika se ukvarja z naslednjimi področji: struktura in razvoj programskih jezikov programiranje naprav za obdelavo podatkov razvoj metodologije uporabe podatkov in naprav za njihovo obdelavo vzajemni vpliv (interakcija) med človekom in strojem Informacijska tehnologija Strojna oprema Sistemska programska oprema Aplikativna programska oprema Metafora: avtobus voznik potniki delavnica mojster zaposleni Na vrsti ste Denimo, da pol dneva ne uporabljate pridobitev informacijske tehnologije: Facebook, email, internet Mobilna telefonija, SMS, MMS Bančne in kreditne kartice Odgovorite na naslednja vprašanja: Brez katere tehnologije bi najtežje živeli? Katera opravila so bila najtežja brez IT? Kakšne so bile vaše izkušnje v obdobju brez IT? 5

Poslovni sistemi Poslovni sistem - cilj in poslanstvo poslanstvo določa cilje cilj določa elemente Poslovni sistem - razmejitev notranjost sistema elementi sistema dekompozicija na podsisteme okolica Poslovni informacijski sistemi Poslovna informatika: dejavnost oblikovanja, uvajanja in izvajanja poslovnih informacijskih sistemov Poslovni informacijski sistem sistem, v katerem nastajajo, se shranjujejo in se pretakajo poslovne informacije Kontekst: IT in IS v poslovnih sistemih IT informacijska tehnologija IS informacijski sistem 6

Shematični prikaz poslovnega sistema nadzor vhod (vložek) izhod (rezultat) zunanji viri, sredstva Procesni vidik poslovnih sistemov Vhod (vložek): material energija informacija Izhod (rezultat): izdelek storitev informacija Zunanji viri, sredstva: ljudje stroji Nadzor: ukrep Poslovni vidik IS IS je združba: ljudi podatkov postopkov (procesov) vmesnikov prostora Namen združbe je: podpora in izboljšanje vsakodnevnih poslovnih operacij zadovoljevanje informacijskih zahtev zaposlenih: reševanje problemov odločanje 7

Modeliranje poslovnih procesov Uporaba informacij Podjetja uporabljajo informacije za: Komunikacijo Podporo poslovnim procesom Poslovno odločanje Nekatera podjetja uporabljajo informacijo kot proizvod Vrste informacijskih sistemov Transakcijski sistemi Upravljalni informacijski sistemi Sistemi za podporo odločanju Ekspertni sistemi Sistemi za podporo pisarniškemu poslovanju Sistemi za osebno in skupinsko delo 8

Transakcijski sistemi Transakcijski sistemi spremljajo poslovne transakcije (naročila, plačila,...) začenjajo poslovne transakcije (izdaja ponudb, ) vzdržujejo podatke (dodajanje, brisanje, spreminjanje, ) Poslovni procesi in transakcijski sistemi so povezani Spremembe v poslovnem procesu se odražajo v IS Upravljavski sistemi Upravljavski informacijski sistemi (angl. Management Information Sistems - MIS ) dopolnjujejo transakcijske sisteme s poročili za upravljavce za planiranje, organiziranje, usmerjanje in kontrolo poslovnih operacij Sistemi za podporo odločanju Sistemi za podporo odločanju (angl. Decision Support Systems - DSS ) pripravljanje podatkov za podporo odločanju (ko je potrebno sprejemati odločitve) Uporablja se tudi ime EIS (angl. Executive Information Systems ), ko gre za podporo managerjem 9

Ekspertni sistemi Ekspertni sistemi so sistemi, ki znajo sprejeti znanje eksperta (poznavalca) na področju sprejemanja odločitev ali reševanja problemov in simulirati njegovo razmišljanje. Pomagajo tistim z manj znanja in izkušenj Umetna inteligenca (angl. Artificial Intelligence - AI ) je tehnologija, ki se uporablja v ekspertnih sistemih Podpora pisarniškemu poslovanju Sistemi za podporo pisarniškemu poslovanju podpirajo širok spekter pisarniških poslovnih aktivnosti in izboljšujejo komunikacijo med delavci primeri: oblikovanje besedil delo s preglednicami upravljanje z dokumenti (skeniranje, arhiviranje,...) pošiljanje elektronske pošte faksiranje organiziranje sestankov... Podpora pisarniškemu poslovanju Sistemi za osebno in skupinsko delo sistemi za osebno delo povečujejo osebno produktivnost narejeni so s programi namenjeni za končnega uporabnika (oblikovalci besedil in predloge, preglednice s predlogami in dostopom do podatkovnih baz, ) sistemi za skupinsko delo povečujejo skupinsko produktivnost narejeni s programi za skupinsko delo (sporočilni sistem MS Exchange in dograditve z lastnimi formami, ) skupinski razvoj informacijskih sistemov (npr. CVS angl. Concurrent Versions System ) 10

Področja uporabe PIS J.L. Whitten, L.D.Bentley : System Analysis & Design Methods, Irwin/McGraw-Hill, 2005, stran 45 Uporaba metafor Pomembnost metafor (analogij) pri modeliranju Kako in zakaj uporabljamo metafore Pogosto uporabljane metafore pri razvoju poslovnih informacijskih sistemov Pisanje računalniških programov Gradnja programskih sistemov kot gradnja hiše Programiranje kot intelektualna torba orodij Primer slabe analogije: projektiranje programskih sistemov kot kmetovanje Primer slabega načrtovanja 11

Strateško načrtovanje informatike Cilji strateškega načrtovanja informatike Faze načrta razvoja informatike Pomembnejše metodologije strateškega načrtovanja IT Mesto in vloga informatike v organizaciji Etika v informatiki Trendi razvoja IT v organizacijah IS organizacije planiranje analiza spremljanje strateška raven taktična raven operativna raven proizvodnja razvoj nabava prodaja kadri finance Vir: M. Vintar: Informatika. BONS, 2003. temeljne poslovne funkcije Informatizacija poslovanja Informatizacija poslovanja je sistematično in načrtovano vključevanje informacijske tehnologije v poslovanje podjetja, ki ima za cilj razviti poslovnim potrebam primeren informacijski sistem Informatizacija zajema vse ali vsaj večino najpomembnejših poslovnih procesov v organizaciji 12

Prenova poslovanja Informatizacija neučinkovitih poslovnih procesov ni ustrezna in ne pomaga Prenova poslovanja in prenova poslovnih procesov: ustrezne organizacijske spremembe podjetja in poslovnih procesov Načrtovanje informatizacije Informacijski sistemi so v splošnem kompleksni in dragi, zato se gradijo postopoma Zahtevajo stalno prilagajanje novim poslovnim zahtevam in spremembam tehnologije Informatizacija je stalna, neprestana dejavnost, proces Potrebujemo strateški načrt prenove in informatizacije Načrtovanje informatizacije Strateški načrt podjetja Poslanstvo, vizija, cilji, smernice Poslovne potrebe, problemi, usmeritve, prioritete Vpliv inf. tehnologije, podpora inf. tehnologije Strateški načrt prenove, strateški načrt informatike Upravičenost, usklajenost, nabor programskih rešitev Infrastruktura, usmeritve, tehnološke prioritete Posamezne rešitve, strukture, viri Projekti razvoja informacijskega Projekti Projekti razvoja razvoja Projekti prenove sistema sistema razvoja informacijskega sistema informacijskega sistema Viri Viri in in management management projekta, projekta, Viri in management omejitve omejitve projekta, Management omejitve projekta, viri, omejitve Vir: M.Gradišar, J.Jaklič, T.Turk: Informatizacija poslovanja. EF, 2007. 13

Strateško načrtovanje informatike Definicija: Strateško načrtovanje informatike je proces izdelave načrta informacijskega sistema, ki bo organizacijskemu sistemu omogočil uresničitev njegovih strateških ciljev Strateško načrtovanje informatike Strateško načrtovanje informatike: skuša zagotoviti, da bodo vlaganja v informatiko skladna s sedanjimi in pričakovanimi potrebami organizacije ter bodo za izgradnjo informacijskega sistema uporabljene sodobne in za organizacijo najprimernejše tehnologije Cilji strateškega načrtovanja informatike Prva faza načrta razvoja informatike čimbolj natančno ugotoviti: kako deluje organizacija (kaj so njene funkcije) in kateri so strateški razvojni cilji, ki jih je treba podpreti z informacijskimi rešitvami rezultat mora biti: model obravnavanega sistema in strateški načrt informatike v organizaciji 14

Primeri strateškega načrtovanja informatike Javna uprava (e-zdravje): http://uploadi.www.ris.org/editor/1130935067osnutekezdravje2010-01.pdf Trgovsko podjetje: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/vrecek2621.pdf Založba: http://www.cek.ef.uni-lj.si/specialist/ciglar90.pdf Proizvodno podjetje: http://www.iskra-ae.com/slo/docs/zagon_01_2008.pdf Zavarovalnica: http://www2.zav-triglav.si/splosno/porocilo2002/page_07_5.htm Strateški načrt informatike I Strateški načrt informatike je rezultat procesa strateškega planiranja Strateški načrt mora: izhajati iz strateškega plana organizacijskega sistema mora biti celovit, natančen, prilagodljiv odražati mora trenutne in bodoče informacijske potrebe organizacije organizacijskemu sistemu omogočati uresničitev njegovih strateških ciljev ter mu s tem posredno zagotoviti konkurenčno prednost Strateški načrt informatike II Je sklop dolgoročnih ciljev, ki opisujejo bistvene iniciative glede informacijskega sistema podjetja, potrebne za uresničitev ciljev podjetja, ter opredelitev informacijske infrastrukture (tehnološke arhitekture) Omogočati mora učinkovito razporejanje razvojnih virov med različnimi projekti gradnje posameznih delov informacijskega sistema, tako da so projekti izvedljivi v predvidenem času, znotraj finančnih okvirov in s predvidenimi rezultati Vsebuje lahko opredelitev namena službe za informatiko Običajno se dopolnjuje enkrat letno (je strateški dokument, vendar ni nespremenljiv) 15

Strateški načrt informatike III Strateški načrt informatike predstavlja pomembno vez med poslovnim in tehničnim okoljem Proces strateškega planiranja je lahko uspešen le ob tesnem sodelovanju vodstvenih delavcev vseh področij z zunanjimi svetovalci in tehničnimi strokovnjaki Kaj gre lahko narobe brez načrta? Investiranje v sisteme, ki ne podpirajo poslovnih usmeritev Sistemi niso integrirani (podvojitev naporov in podatkov) Ni določenih prioritet projektom, plani se pogosto spreminjajo Slabo upravljanje z informacijami: niso dostopne, so nekonsistentne, netočne ali prepozne Nezadostne infrastrukturne investicije Projekti so ovrednoteni le na finančni osnovi Problemi glede investicij v informatiko povzročajo konflikte med različnimi oddelki znotraj organizacije Nerazumevanje med uporabniki in informatiki vodi v konflikte in nezadovoljstvo Sistemi imajo večinoma krajšo življenjsko dobo, pogosteje je potreben ponoven razvoj, kar povzroča večje stroške Faze načrta razvoja informatike 1. faza strateškega načrtovanja informatike 2. faza razvijanja informacijske arhitekture 3. faza modeliranja podatkov, razvijanja baze podatkov in uporabniških rešitev 16

Pričakovani rezultati prve faze 1. faza strateškega načrtovanja informatike: opredeljeni cilji organizacije in ključni dejavniki uspeha pregled problemov doseganja ciljev opredeljeni ključni dejavniki uspeha organizacije na področju informatike izdelan strateški načrt informatike Pričakovani rezultati druge faze 1. faza razvijanja informacijske arhitekture: prikaz organizacijske strukture model poslovnih funkcij in aktivnosti model tokov podatkov globalni model podatkov izhodišča razvoja informacijskih sistemov v organizaciji: tehnološka, organizacijska, kadrovska, opredelitev ključnih projektov Pričakovani rezultati tretje faze 1. faza modeliranja podatkov, razvijanja baze podatkov in uporabniških rešitev: model podatkov organizacije katalog podatkov prikaz vsebine ključnih projektov fizični model podatkov uporabniške rešitve 17

Ugotavljanje informacijskih potreb I POZOR: informacijske potrebe organizacije so načeloma drugačne kot potrebe in želje uporabnikov Aktivnosti: zbiranje informacijskih zahtev opredelitev informacijskih potreb analiza zahtev Ugotavljanje informacijskih potreb II Aktivnosti v praksi: pristop od zgoraj navzdol (angl. top down, podjetje je celota) analiza izhodnih dokumentov in njihovo uvrščanje v posamezne procese analiziranje posameznih aktivnosti procesov Postopek mora biti sistematičen in strukturiran Zbiranje ključnih podatkov, pomembnih za delovanje organizacije: sedanje (angl. AS IS ) želeno bodoče (angl. TO BE ) Ugotavljanje informacijskih potreb III Tehnike: zbiranje dokumentov opazovanje delovanja intervjuji vprašalniki Princip 80:20! 18

Na vrsti ste Kaj potrebuje Yahoo! za uspeh v primerjavi z Googlom? Identificirajte nekaj ključnih dejavnikov uspešnosti za Yahoo! (angl. Critical Success Factors CSF) Na vrsti ste Na vrsti ste 19

Na vrsti ste - Yahoo! Na vrsti ste - Google Pomembnejše metodologije Metodologije v fazi strateškega načrtovanja informatike ISAC (angl. Information System work and Analysis of Change ) BSP (angl. Business System Planning ) CSF (angl. Critical Success Factors ) - ključni dejavniki uspešnosti EMRIS (Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov) Značilno je modeliranje obravnavanega sistema v grafični obliki: sprejemljivo in razumljivo uporabnikom Metode: npr. UML (angl. Unified Modeling Language ) Orodja: npr. Microsoft VISIO 20

Mesto in vloga informatike v podjetju I Postindustrijska družba več znanja, kompleksnosti in turbulentnosti Večja potreba po sprotnih informacijah iz različnih virov Pomembno uspešno pridobivanje in posredovanje informacij Mesto in vloga informatike v podjetju II V podjetju je potrebno podatke obravnavati in za njih skrbeti tako kot za vse ostale dejavnike organizacije Organizacijska struktura modernega podjetja predvideva pomočnika direktorja za informatiko ali člana uprave, ki je zadolžen za informatiko Mesto in vloga informatike v podjetju III Velika in srednja podjetja imajo službe za informatiko, majhna podjetja le osebo, odgovorno za informatiko. Zadnja leta narašča najem zunanjih virov (angl. Outsourcing ) za večino opravil, povezanih z informatiko 21

Economic efficiency Donosnost potencialnih sprememb In-house optimisation Shared services Outsourcing High Low Centralisation Profit centre orientation Restructuring Standardisation Process reengineering Change of location Consolidation of resources Specialization Standardisation Services, quality and prices can be flexibly negotiated, based on benchmarks Concentration on leadership and management Low Changes in the organisation High Vir: E-Government Guide Germany, A. Zechner (ed.), Shared services, G. Lietz Trendi razvoja IT v organizacijah I Integrirani poslovni informacijski sistemi ERP angl. Enterprise Resource Planning integracija vseh materialnih virov, informacij in aktivnosti za izvajanje poslovnih procesov Neodvisni ocenjevalci stanja in razvoja informacijskih tehnologij Primer: Gartnerjeva skupina - ogled proizvajalcev rešitev za srednja in velika podjetja (http://www.gartner.com) Izdelane rešitve za mala in srednja podjetja: NAVISION, SAP, Baan Integracija aplikacij 22

Trendi razvoja IT v organizacijah II Računalniško povezana proizvodnja CIM angl. Computer Integrated Manufacturing Povezuje CAD, CAM, robotiko, MRP II, JIT principe in standarde CAD angl. Computer Assisted Design CAM angl. Computer Assisted Manufacturing MRP II angl. Manufacturing Resource Planning JIT angl. Just In Time Trendi razvoja IT v organizacijah III Upravljanje s preskrbovalnimi verigami SCM angl. Supply Chain Management Upravljanje odnosov s strankami CRM angl. Customer Relationship Management Upravljanje s človeškimi viri HRM angl. Human Relationship Management Trendi razvoja IT v organizacijah IV Internet/Intranet/Ekstranet ASP angl. Application Service Provider = ponudnik aplikacijskih storitev Internetne aplikacije elektronsko trgovanje ( e-commerce ) bančno poslovanje z občani Računanje v oblaku (angl. Cloud Computing ) porazdeljeno računanje storitve v oblaku mobilne tehnologije in storitve Najem aplikacij/storitev na internetu 23

Trendi razvoja IT v organizacijah V E-poslovanje: X2Y B2B, B2C, G2B, G2C,... B: Business C: Citizen/Customer/Consumer G: Government Primer: e-uprava http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ Pomen digitalnega podpisa in časovnega žiga Računalništvo v oblaku Kaj je računalništvo v oblaku? Googlovi dokumenti (Docs) Googlove aplikacije (Apps) Googlova analitika (Analytics) Uporaba tabličnih računalnikov v poslovne namene 24

Kaj je računalništvo v oblaku? Računalništvo v oblaku je slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme: programska oprema kot storitev (angl. software as a service - SaaS) platforma kot storitev (angl. platform as a service - PaaS) infrastruktura kot storitev (angl. infrastructure as a service - IaaS) Ponudniki takih storitev so Amazon, Google, Microsoft, Salesforce, Zoho in drugi, pri čemer so marsikje storitve šele v razvojni fazi Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/računalništvo_v_oblaku Računalništvo v oblaku I Vir: http://www.acus.org/files/images/ether%20fleet%2012%2023%20110%20cloud-computing.jpg Oblak 25

Računalništvo v oblaku II Vir: http://rohitsaxenawrites.wordpress.com/author/rohitklar/ Strežniški sistemi Značilnosti računalništva v oblaku (I) Agilnost tehnološke nadgradnje Ekonomičnost - drastično zmanjšanje cene Neodvisnost od naprav in lokacije Deljena uporaba virov (podatkov, aplikacij, itd.) Zanesljivost delovanja Neprekinjeno delovanje Okrevanje po katastrofah Razširljivost po potrebi Spremljanje delovanja Varnost in zanesljivost Vzdrževanje 26

Značilnosti računalništva v oblaku (II) Preprosta uporaba Ni namestitev in vzdrževanja Ni nadgradenj Eno spletno mesto za uporabo Zanesljivost internetne povezave Zaupanje ponudnikom storitve On average, $8 out of $10 spent in IT is dead money not contributing to business change and growth. Gartner Group Google Docs http://www.docs.google.com Google Apps 27

Primerjava cene Vir: Zahteve Dokazljivo lastništvo spletne domene npr. podjetje.si Dostop do DNS strežniških nastavitev za spletno domeno ali Dostop do HTML datoteke kot dokazilo lastništva domene Internetni brskalnik: Omogočeni piškotki (angl. cookies) Omogočen javascript Google Analytics Pridobimo več podatkov o obiskovalcih naših spletnih strani Kdo so Od kje prihajajo Kako se odzivajo na spletno stran Optimizacija spletne strani Prikaz analitike: http://www.google.com/analytics/ 28