Čezmejna kreditna plačila v sistemu SEPA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Diplomsko delo Čezmejna kreditna plačila v sistemu SEPA SEPA cross-border credit transfers Kandidat: Gregor Marinšek Študijski program: Univerzitetni (UNI 96) Študijska usmeritev: Mednarodna menjava Mentor: prof. dr. Žan Jan Oplotnik Jezikovno pregledala: Darinka Verdonik Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, april 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se prof. dr. Žan Jan Oplotniku za mentorstvo. Posebna zahvala velja soprogi Patriciji za podporo in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela. Zahvalil bi se tudi staršem, ki so mi študij omogočili, ter dr. Mitji Leniču za vzpodbudo in kritičnost. i

POVZETEK Projekt SEPA je nastal kot posledica uvedbe enotne valute evro znotraj Evropske unije. SEPA uživa močno politično in regulatorno podporo institucij Evropske unije. Prva plačilna storitev, ki je bila implementirana z uporabo infrastrukture SEPA, so bila čezmejna kreditna plačila SEPA. Ta predstavljajo začetek in temelj finančnih transakcij malih vrednosti med uporabniki plačilnih storitev znotraj članic monetarne unije. Za namene standardizacije in avtomatske obdelave se je pri snovanju sporočil in procesov uporabil standard ISO 20022, ki ne predpisuje podrobnosti procesa, ampak način, kako proces modelirati. Glavne prednosti od uvedbe čezmejnih kreditnih plačil SEPA uživajo uporabniki plačilnih storitev, saj so se za njih znižale provizije in čas izvedbe transakcij. Te prednosti so dosežene na račun velikih finančnih investicij v infrastrukturo in prenovo informacijskih sistemov bank, ki so bile potrebne za implementacijo. Ključne besede: SEPA, kreditna plačila, enotno območje plačil, ISO 20022, UNIFI, plačilni sistemi. ABSTRACT Project SEPA was initialized with introduction of single currency Euro inside European Union. SEPA is strongly politically supported with regulations of European Union institutions. SEPA cross-border credit transfers were the first payment services implemented using SEPA infrastructure. They represent the beginning and the core of financial transactions between users of payment services inside monetary union. To achieve standardization and automatisation, ISO 20022 standard was used. This standard contains no information about the process but represents the recipe for modeling processes. SEPA cross-border credit transfers will benefit payment service users because of lower transaction fees and quicker transaction invocations. These benefits are achieved with high financial investments in infrastructure and information systems made by the banks. Key words: SEPA, credit transfers, single payment area, ISO 20022, UNIFI, payment systems. ii

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema... 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave... 3 1.3 Predpostavke in omejitve... 4 1.4 Metode raziskovanja... 5 2 SEPA... 6 2.1 Razlogi za uvedbo enotnega območja plačil in snovalci sistema... 6 2.1.1 Pomen širše obravnave vprašanj, povezanih s plačili... 6 2.1.2 Vloga evropskih bank pri uvedbi SEPA... 7 2.1.3 Pobuda in vloga Banke Slovenije... 7 2.2 Čezmejna kreditna plačila znotraj EU pred uvedbo SEPA... 8 2.3 Standardizacija mednarodnih plačil z uvedbo SEPA... 10 2.4 Članice enotnega območja plačil v evrih... 10 2.5 Regulatorna podpora... 12 2.5.1 Organizacija projekta SEPA znotraj Evropske unije... 13 2.5.2 Organizacija projekta SEPA v Sloveniji... 14 2.5.3 Vloga subjektov pri uvajanju SEPA v Sloveniji... 15 2.6 Časovnica in mejniki uvedbe sistema SEPA... 17 3 ČEZMEJNA KREDITNA PLAČILA SEPA... 20 3.1 Značilnosti sheme SEPA za čezmejna kreditna plačila... 20 3.2 Pravila delovanja sheme SEPA (Rulebook)... 23 3.2.1 Vizija... 23 3.2.2 Cilji... 24 3.2.3 Kontekst glede na uporabnike in izvajalce storitev plačilnega prometa... 24 3.2.4 Ločevanje sheme od infrastrukture... 26 3.2.5 Ostale značilnosti sheme... 26 3.3 Vseevropska avtomatizirana klirinška hiša... 26 3.4 Standard UNIFI (ISO 20022) za izmenjavo podatkov za kreditna plačila... 28 3.5 Obrazec UPN... 30 3.6 Proces migracije kreditnih plačil v sistem SEPA... 31 3.6.1 Migracija na kreditna plačila SEPA v Evropi... 31 3.6.2 Migracija na kreditna plačila SEPA v Sloveniji... 33 3.7 Takojšnja plačila SEPA... 34 4 EKONOMSKE POSLEDICE UVEDBE ČEZMEJNIH KREDITNIH PLAČIL SEPA... 35 4.1 Ekonomske posledice za poslovne banke... 35 4.1.1 Stroški uvedbe za poslovne banke... 35 4.1.2 Prednosti za poslovne banke... 36 4.2 Posledice za gospodarske subjekte kot uporabnike plačilnih storitev... 37 4.3 Primerjava stroškov med SEPA in ostalimi čezmejnimi plačili... 38 4.3.1 Stroški plačilnih nalogov za fizične osebe... 39 4.3.2 Stroški plačilnih nalogov za pravne osebe... 40 5 SKLEP... 42 LITERATURA IN VIRI... 44 iii

KAZALO SLIK SLIKA 1: ČLANICE SEPA... 12 SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA SHEMA EVROPSKEGA SVETA ZA PLAČILA (EPC)... 13 SLIKA 3: ORGANIZACIJA PROJEKTA SEPA V SLOVENIJI OB KONCU LETA 2012... 14 SLIKA 4: ČASOVNICA UVEDBE PROJEKTA SEPA... 17 SLIKA 5: PREGLED PROCESA KREDITNEGA PLAČILA... 25 SLIKA 6: UNIVERZALNI PLAČILNI NALOG... 31 SLIKA 7: ŠTEVILO SCT-TRANSAKCIJ IN ODSTOTEK SCT-TRANSAKCIJ GLEDE NA VSE TRANSAKCIJE... 32 SLIKA 8: MIGRACIJA NA KREDITNA PLAČILA SEPA V SLOVENIJI.... 33 SLIKA 9: GRAF STROŠKOV TRANSAKCIJ ZA FIZIČNE OSEBE... 40 SLIKA 10: GRAF STROŠKOV TRANSAKCIJ ZA PRAVNE OSEBE... 41 KAZALO TABEL TABELA 1: ČASOVNICA UVEDBE PLAČILNIH SISTEMOV... 9 TABELA 2: AKTIVNOSTI NA PODROČJU SEPA V OKVIRU EVROPSKE SKUPNOSTI... 18 TABELA 3: OBMOČJE SEPA V ŠTEVILKAH... 20 TABELA 4: PRIMERI IBAN PO DRŽAVAH... 21 TABELA 5: ODSTOTEK SCT-TRANSAKCIJ GLEDE NA VSE TRANSAKCIJE PO DRŽAVAH V LETU 2014 NA MESEČNI RAVNI... 32 TABELA 6: DIREKTNE IN INDIREKTNE KORISTI ZA BANKE... 37 TABELA 7: DIREKTNE IN INDIREKTNE KORISTI ZA PODJETJA... 38 TABELA 8: STROŠKI TRANSAKCIJ ZA FIZIČNE OSEBE... 39 TABELA 9: STROŠKI TRANSAKCIJ ZA PRAVNE OSEBE... 40 iv

SEZNAM OKRAJŠAV BIC Identifikacijska oznaka banke (ang. bank identifier code) BPRČ Bruto poravnava v realnem času EBICS Komunikacijski standard v elektronskem bančništvu (ang. electronic banking internet communication standard) ECB Evropska centralna banka EEA Evropski gospodarski prostor (ang. European economic area) EPC Evropski svet za plačila (ang. European payments council) EU Evropska unija IBAN Mednarodna številka bančnega računa (ang. International bank account number) PE-ACH Vseevropska avtomatizirana klirinška hiša (ang. Pan-European automated clearing house) SCT Kreditno plačilo SEPA (ang. sepa credit transfer) SDD Direktna bremenitev SEPA (ang. sepa direct debit) SEPA Enotno območje plačil v evrih (ang. single euro payment area) SHA Deljeni stroški (ang. share) STP Procesiranje brez ročnega posega (ang. straight-through processing) UNIFI Shema za univerzalno finančno sporočilo (ang. universal financial industry message scheme) v

1 UVOD Mednarodni trg plačilnih storitev, še posebej čezmejnih kreditnih plačil, je v zadnjih nekaj desetletjih doživel veliko tektonskih sprememb, ki so posledica uvedbe Evropske unije in odprave omejitev v mednarodnem poslovanju. Večanje enotnega trga znotraj držav Evropske unije in poenostavitev čezmejnega trgovanja je povečalo potrebo po hitrih, učinkovitih ter cenovno ugodnih plačilnih storitvah. Plačilne storitve so eden izmed temeljev uspešnega poslovanja, saj je načeloma vsak posel sestavljen iz dobave izdelkov in/ali opravljanja storitev ter ustreznega denarnega nadomestila. Ker območje Evropske unije obsega veliko geografsko področje in mnogo različnih narodov, je zahteva po standardizaciji in transparentnosti plačilnih storitev nujna. SEPA je bila uvedena znotraj Evropske unije kot odgovor na zahtevo po standardizaciji plačilnih storitev. Glavni subjekti, ki so morali standardizacijo implementirati, pa so seveda banke, ki predstavljajo temelj finančnih transakcij kot zaupanja vreden akter na mednarodnih trgih. To je za banke povzročilo dodatne stroške in vlaganja v infrastrukturo, saj so bile zahteve standardov SEPA visoke, tako glede časa izvršitve plačil kakor tudi zmanjševanja provizij, ki so jih prejele za opravljanje plačilnih storitev. Po drugi strani je SEPA za poslovne subjekte in fizične osebe predstavljala napredek v poslovanju, saj so se stroški čezmejnih plačil zmanjšali na raven nacionalnih plačil in čas izvršitve plačil drastično skrajšal. To je imelo za posledico pohitritev poslovanja ter učinkovitejše in odzivnejše upravljanje z likvidnostjo za zagotovitev sprotnega poslovanja posameznih gospodarskih subjektov. Kot posledico popolne avtomatizacije plačilnih storitev brez posredovanja bančnega uslužbenca je bilo potrebno uvesti standarde za izmenjavo podatkov o plačilih. Ti standardi temeljijo na shemi za univerzalno finančno sporočilo in zagotavljajo popolnoma avtomatizirano obdelavo plačilnega naloga od nalogodajalca do prejemnika plačila ter omogočajo vzpostavitev avtomatiziranih klirinških hiš. Globalizacija in mednarodno trgovanje sta v zadnjih desetletjih temi, ki silita gospodarske subjekte k čim učinkovitejši izrabi sredstev in večanju poslovanja za doseganje ekonomije obsega. Ker je proces združevanja in večanja trgov še vedno v teku, so tudi plačilni sistemi deležni neprestane prenove in tehnoloških izboljšav. SEPA predstavlja le enega izmed nujno potrebnih temeljev za doseganje učinkovitega tržnega gospodarstva in je še vedno predmet razvoja ter ponudbe vedno novih plačilnih storitev. 1.1 Opis področja in opredelitev problema Področje diplomske naloge obsega preučevanje enotnega območja plačil v evrih ter analizo prednosti in slabosti s stroškovnega vidika kot posledice uvedbe enotnega območja plačil v evrih za gospodarske subjekte in posameznike, ki delujejo na mednarodnih tržiščih. 1

V današnjem času, ko postaja poslovanje globalno in je odstranjena večina omejitev čezmejnega poslovanja, predstavlja nemoten denarni tok bistveno sestavino uspešnega tržnega gospodarstva. Uvedba evra z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 je pomenila prvi korak v smeri pravega enotnega bančnega trga. Enotna valuta omogoča vsem akterjem, da poznajo ceno izdelkov in storitev v različnih državah, ter olajša primerjavo. Pretvorba med valutami ni več potrebna, da bi izvedeli ceno izdelka in storitve, hkrati pa so odstranjena valutna tveganja. Evropski bančni sistem kljub temu ostaja razdrobljen in banke ter finančne institucije zaračunajo različne provizije v državah članicah Evropske unije, predvsem za čezmejne transakcije (Popovici, 2014). Vpeljava evra je na eni strani omogočila in po drugi strani zahtevala nujnost integracije sistemov plačil malih vrednosti, ki so se razvili v posameznih članicah na nacionalnem nivoju. S pojavom evra kot enotne valute so postale vidne razlike v standardih med posameznimi državami, vsebina podatkov v plačilih in razlike v času izvedbe plačil. Kljub enotnemu trgu so bile provizije za čezmejna plačila višje in čas izvedbe čezmejnih kreditnih plačil daljši kot za domača, nacionalna plačila. Da bi lahko zagotovili vse prednosti, ki jih enotna valuta in skupni trg prinašata, je bila potrebna vpeljava enotnega območja plačil v evrih (SEPA), znotraj katerega lahko ekonomski akterji z uporabo enega transakcijskega računa pošiljajo in prejemajo čezmejna plačila na enak način kot domača plačila (Turjan in Brosch, 2012). Iz razdrobljenih sistemov, znotraj katerih je vsaka država razvila svoje specifične značilnosti (zakonski okvir, zaščita potrošnikov, plačilne navade, infrastruktura, politika zaračunavanja storitev...), je namen SEPA spodbujati integracijo s konkurenčnim in inovativnim trgom plačilnih storitev malih vrednosti v enotnem območju evra z namenom zagotoviti boljše storitve, bolj učinkovite izdelke in cenejše rešitve za prenos plačil (Maillard in Vermeulen, 2007). V fazi migracije banke pričakujejo majhen porast v marketinških stroških in stroških komuniciranja, povezanimi z informiranjem in učenjem svojih komitentov o novih plačilnih instrumentih in pravilih. Ti stroški se bodo dolgoročno zmanjševali. Banke se bodo v procesu migracije soočale tudi z večjimi stroški informacijskih sistemov in razvoja informacijske podpore. Banke lahko pričakujejo razen sprememb v plačilnih sistemih tudi spremembo prometa. Komitenti lahko npr. uporabljajo transakcijski račun, odprt pri tuji banki, zaradi bolj profitabilne obrestne mere. Zaradi razširjenosti internetnega bančništva se ta trend pričakuje v bližnji prihodnosti. Poenostavljeno rokovanje z bančnimi računi in bolj aktivni komitenti lahko povzročijo večja nihanja v prihodkih bank (povzeto po Kutová in Linnertová, 2009). Uvedba enotne valute evro je poslovanje gospodarskih subjektov rezidentov članic enotne monetarne unije drastično poenostavila in odpravila valutna tveganja, ki nastopajo predvsem pri dolgoročnih projektih. Uvedba enotne monetarne unije je botrovala nastanku enotnega območja plačil v evrih (v nadaljevanju SEPA Single Euro Payment Area) zaradi poenostavitve, večje transparentnosti ter hitrosti izpeljave finančnih transakcij. 2

SEPA predstavlja okolje, v katerem posamezniki in podjetja opravljajo finančne transakcije kot uporabniki plačilnih storitev finančnih institucij. Kreditno plačilo SEPA predstavlja storitev plačila v evrih med plačnikom in prejemnikom plačila, ki imata za poslovanje odprta računa na območju SEPA, in se izvaja v skladu s shemo SEPA za kreditna plačila. Čezmejna kreditna plačila SEPA predstavljajo storitev plačil med uporabniki plačilnih storitev finančnih institucij, pri katerih sta plačilna računa plačnika in prejemnika plačila odprta v različnih državah. Storitev predpisuje uporabo standardiziranih podatkov za prenos in procesiranje plačila po točno določeni shemi. Uporaba storitve predstavlja zmanjšanje stroškov in pohitritev izvedbe prenosa finančnih sredstev v primerjavi s predhodnimi plačilnimi storitvami. Za ponudnike plačilnih storitev predstavlja uvedba čezmejnih kreditnih plačil SEPA poenostavitev procesiranja in obdelave plačil brez ročnih posegov zaposlenih v finančnih institucijah, kar ima za posledico hitrejšo izvedbo prenosa plačila in zmanjšanje napak kot posledice človeškega faktorja. Področje plačilnih sistemov (in širše plačilnih storitev, nasploh različnih načinov plačevanja) je bilo v Sloveniji v zadnjih več kot 20 letih vseskozi v znamenju projektnega dela. Reformi plačilnega prometa, katere vodenje je v začetku devetdesetih let od Ministrstva za finance prevzela Banka Slovenije in se je zaključila leta 2002 s prenosom računov pravnih oseb iz tedanje Agencije za plačilni promet v bančno okolje, je sledil projekt SEPA. Leta 2002 sicer ne v Sloveniji, ki še ni bila del Evropske unije (EU), poteka pa pod okriljem Združenja bank Slovenije (ZBS) od leta 2006 kot projekt implementacije SEPA v Sloveniji. To je prvi veliki projekt na področju plačilnih sistemov v Sloveniji, ki ga vodi bančni sektor (Anko 2014). 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave Z raziskavo želimo ugotoviti, kako je na gospodarstvo kot celoto ter subjekte, ki nastopajo v procesu naročila, izvedbe in prejema čezmejnih plačil, vplivala uvedba čezmejnih kreditnih plačil SEPA. Namen diplomskega dela je predstavitev čezmejnih kreditnih plačil SEPA. Ker uvedba novega plačilnega sistema vpliva na uporabnike plačilnih storitev podjetja in posameznike ter na ponudnike plačilnih storitev, tj. banke kakor tudi na subjekte, ki zagotavljajo potrebno infrastrukturo, bomo v diplomskem delu raziskali vse udeležence ter posledično stroške in koristi, ki jih subjekti imajo. Ker je uvedba vsake spremembe na mednarodnem nivoju rezultat dolgoročnih usklajevanj med državami, bomo podrobno predstavili kronologijo dogodkov in posamezne mejnike uvedbe čezmejnih kreditnih plačil SEPA. Prenos denarja med posameznimi uporabniki plačilnih storitev že dolgo poteka preko finančnih institucij, predvsem bank. V današnjem času se z uvedbo elektronskih poti poslovanja, reklamiranja in tudi enostavne dostave na mednarodnem nivoju odpravljajo ovire pri mednarodnem poslovanju. Posledično je težnja podjetij, da bi svoje tržišče širili na mednarodne trge in s tem pridobili prednosti ekonomije obsega. Večina gospodarskih subjektov opravlja storitve za plačilo. Za ustrezno dinamiko 3

opravljanja storitev in posledično odgovarjajočih plačil je bistvenega pomena poenostavitev in pohitritev čezmejnega pretoka denarnih sredstev. Ker pa je uporaba plačilnih storitev povezana s stroški, omogočata standardizacija in poenotenje znižanje stroškov. Iz tega razloga bomo pri raziskavi prikazali finančni vidik čezmejnih kreditnih plačil SEPA s primerjavo stroškov pred uvedbo in po uvedbi za vse udeležence, ki pri prenosu sredstev nastopajo. Informatizacija poslovanja in procesiranje brez ročnih posegov človeka postaja danes stalnica. Za zagotavljanje ustrezne infrastrukture so potrebna velika vlaganja s strani ponudnikov plačilnih storitev, saj mora biti postopek prenosa finančnih sredstev čim hitrejši ter predvsem varen, brez možnosti zlorab. Banke kot ponudnice plačilnih storitev morajo zagotavljati uporabnikom plačilnih storitev enostaven proces pošiljanja in prejemanja, torej transfera denarnih sredstev z maksimalno stopnjo varnosti. V diplomskem delu bomo predstavili vlaganja, ki so potrebna za zagotovitev ponudbe plačilnih storitev čezmejnih kreditnih plačil SEPA, ter prednosti, ki jih banke z uvedbo pridobijo. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke diplomskega dela: Zaradi odprave omejitev pri čezmejnem poslovanju postaja ponudba plačilnih storitev temelj zdravega poslovanja. Ker podjetja stremijo k ekonomiji obsega, predstavljajo mednarodni trgi ključ za uspeh. Konkurenca med ponudniki plačilnih storitev narašča, kar predstavlja oviro pri višini vlaganj ponudnikov v zagotavljanje infrastrukture, saj cena in donosnost zagotavljanja plačilnih storitev z večanjem konkurence padata. Za uporabnike plačilnih storitev je varen in hiter čezmejni prenos denarnih sredstev bistvenega pomena pri ponudbi in izvedbi osnovne dejavnosti. Omejitve diplomskega dela: Pri raziskovanju se bomo omejili na analizo plačilnih sistemov znotraj Evropske unije. Raziskovanje vseh finančnih instrumentov SEPA bi bilo preobsežno, zato se bomo omejili na raziskovanje čezmejnih kreditnih plačil SEPA. Zaradi velikega števila ponudnikov plačilnih storitev se bomo pri primerjavi cen plačilnih storitev omejili na ponudnice plačilnih storitev banke. Pri analizi cen bomo primerjali eno domačo in dve tuji banki. 4

Omejitev raziskovalne naloge predstavlja manko tiskane literature, zato se bomo pri raziskovanju osredotočili predvsem na elektronske vire, dostopne preko interneta. 1.4 Metode raziskovanja Diplomsko delo bo predstavljalo logično zaporedje poglavij, s katerimi bomo podrobno prikazali čezmejna kreditna plačila SEPA, razloge za njihovo uvedbo, udeležence, ki nastopajo v procesu izvedbe plačil, ter zgodovinski potek ali kronologijo dogodkov. Nadalje bomo podrobno raziskali posamezne elemente čezmejnih kreditnih plačil, poravnalnih sistemov ter analizirali ekonomske posledice uvedbe. Raziskavo uvrščamo med poslovne raziskave, saj smo osredotočeni na finančne in ekonomske posledice, ki jih uvedba čezmejnih kreditnih plačil SEPA prinaša. Pri raziskavi bomo uporabili opisni oz. deskriptivni pristop ter metodo kompilacije s poudarkom na študiju domače in tuje literature ter virov. Za preverjanje trditev, ki temeljijo na primerjavi podatkov, bomo uporabili analitičen pristop z induktivnim sklepanjem. Hipoteze bomo preverili na podlagi podrobne analize sprememb, ki so nastale pred uvedbo in po uvedbi SEPA z metodo komparacije in zgodovinsko metodo. 5

2 SEPA SEPA je angleška kratica za enotno območje plačil v evrih. Območje SEPA vključuje 13 držav evroobmočja, 14 preostalih držav EU, Islandijo, Norveško, Liechtenstein, Švico in devet območij, ki so pod upravo držav EU. Na tem območju bodo potrošniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev lahko plačevali in sprejemali plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi tako znotraj posamezne države EU kot med državami EU (ZBS 2007). Enotno območje plačil v evrih (SEPA Single Euro Payments Area) je okolje, v katerem lahko potrošniki, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev pri ponudnikih plačilnih storitev plačujejo in prejemajo plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA (Sepa Slovenija 2016). SEPA je projekt trga z močno politično in regulatorno podporo institucij Evropske skupnosti (EU), predvsem Evropske centralne banke (European Central Bank ECB) in Evropske komisije (European Commission EC). Projekt je bil prvotno v celoti organiziran v okviru Evropskega sveta za plačila (European Payments Council EPC), katerega člani predstavljajo evropski sektor ponudnikov plačilnih storitev. V EPC so bile pripravljene plačilne sheme in okviri, potrebni za uresničitev SEPA (ibid.). 2.1 Razlogi za uvedbo enotnega območja plačil in snovalci sistema 2.1.1 Pomen širše obravnave vprašanj, povezanih s plačili Ni tako dolgo tega, ko so se o pravilih, praksah in standardih na področju plačil med seboj dogovarjali predvsem njihovi ponudniki. Zaradi mrežnega učinka so se enostavno morali, če so želeli omogočiti tudi plačevanje na račune strank pri drugih ponudnikih plačilnih storitev. Na drugi strani so bili uporabniki storitev (s ponudbo, ki je bila na voljo) praviloma postavljeni pred dejstvo, vpliva na ponudbo pa razen skozi svojo (omejeno) izbiro niso imeli (Anko 2014, 2). Ob naraščajočem zavedanju družbenih stroškov plačilnih storitev in posledično pomena učinkovitih načinov plačevanja za gospodarstvo in družbo kot celoto so se stvari spremenile. Zdaj je jasno, da je v ustrezen dialog in posvetovanje glede značilnosti trga plačilnih storitev potrebno vključiti predstavnike vseh na njem udeleženih, tudi širšo javnost. Dogovarjanje znotraj sektorja ponudnikov plačilnih storitev (pogosto imenovano tudi "samoregulacija") ni več dovolj, zahteva se boljše usklajevanje glede vprašanj skupnega pomena. Sledeč temu razvoju, so tudi javne oblasti (v prvi vrsti centralne banke) spoznale, da lahko njihova relativno nova vloga katalizatorja (svetovalca in usmerjevalca razvoja) prispeva k oblikovanju trga plačilnih storitev na želen način, tako z družbenega kot strateškega in političnega vidika. Pri tem se javne oblasti običajno osredotočajo na cilje, ki jih ponudniki storitev ne morejo doseči sami, ali pa zahtevajo usklajevanje zasebnih in javnih interesov (ibid.). 6

Za primerno usklajevanje interesov različnih deležnikov na trgu plačilnih storitev je tako nujno zagotoviti ustrezno platformo, ki omogoča aktiven dialog med ponudniki (plačilnih storitev), (končnimi) uporabniki in javnimi oblastmi. Te tri glavne skupine deležnikov imajo namreč skupno odgovornost za razvoj trga plačilnih storitev (ibid.). Za njihovo primerno vključenost je pomembno, da so in ostanejo njihove vloge in odgovornosti jasne. Javne oblasti morajo najprej določiti cilje javne politike na področju plačil, potem pa z opredelitvijo prioritet in ustvarjanjem skupnega razumevanja glede nadaljnjih potrebnih ukrepov spodbujati prehod celotnega trga plačilnih storitev proti tem ciljem. Ponudniki morajo razviti rešitve, skladne s cilji javne politike, kar pomeni, da so odgovorni za razvoj skupnih pravil in standardov na trgu plačilnih storitev. Ne nazadnje pa morajo uporabniki začeti uporabljati rešitve, skladne s cilji javne politike, ki so jih pripravili ponudniki, že prej pa tudi opredeliti svoje potrebe, jih usklajevati z drugimi deležniki ter med njimi spodbujati enotno razumevanje teh potreb (ibid., 2-3). 2.1.2 Vloga evropskih bank pri uvedbi SEPA Leta 2002 so evropske banke ustanovile strokovno telo za uvedbo projekta SEPA Evropski plačilni svet ali EPC (European Payments Council), ki je vzpostavil dialog z različnimi stranmi: združenji potrošnikov, velikimi podjetji, državnimi organi Banke so si zadale cilj, da do leta 2008 razvijejo in vsem strankam omogočijo uporabo instrumentov, ki jih določa EPC. Banke so se tudi zavezale, da bodo razvile bančno infrastrukturo tako, da bo vseh devet tisoč bank Evropske unije med seboj povezanih in bodo lahko zagotavljale upoštevanje časovnih rokov za izvedbo plačil. Pri projektu nimajo pomembne vloge le evropske banke, ampak so za uspešno uvedbo SEPA nepogrešljivi tudi evropski in nacionalni regulatorni organi. Banke namreč ne morejo ustrezno delovati v območju SEPA brez jasnega zakonodajnega okvira. Zato je Evropska komisija predlagala direktivo, ki ureja področje plačilnih instrumentov na notranjem trgu in zagotavlja vsem akterjem enoten zakonski okvir. Sprejetje in uveljavitev te direktive pred 1. januarjem 2008 je prvi pogoj za uskladitve v Evropi in uvedbo SEPA v zastavljenih rokih (ZBS 2007). 2.1.3 Pobuda in vloga Banke Slovenije Svet Banke Slovenije je ocenil, da mora Banka Slovenije v danem položaju in po zgledu vzpostavitve in repozicioniranja Sveta SEPA na ravni EU pri obravnavi strateških vsebin s področja plačil, s ciljem zagotavljanja kontinuitete aktivnosti in ustreznejše zastopanosti interesov vseh deležnikov, ponovno prevzeti pomembnejšo in aktivnejšo vlogo na trgu plačilnih storitev. Povezovalna vloga med ponudbeno in uporabniško stranjo na trgu plačilnih storitev ji bo hkrati na eni strani omogočila usmerjanje razvoja trga plačilnih storitev v Sloveniji v skladu s politiko Evrosistema, na drugi pa pridobivanje ustreznih informacij s trga, ki ji bodo lahko služile pri predstavljanju in uveljavljanju pobud in interesov slovenskih deležnikov na ravni EU (Anko 2014, 5). Odgovornost Banke Slovenije, članice Evropskega sistema centralnih bank in Evrosistema, na področju plačil primarno izhaja iz Pogodbe o delovanju Evropske unije 7

ter iz Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, v katerih je določeno, da je osnovna naloga centralnih bank (tudi) podpiranje tekočega delovanja plačilnih sistemov. Na nacionalni ravni je ta naloga določena v Zakonu o Banki Slovenije, konkretizirana pa v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih. Pri uresničevanju te odgovornosti Banka Slovenije nastopa v več vlogah. Na eni strani skrbi za stabilnost posameznih udeležencev v plačilnih sistemih, izvaja pregled nad varnostjo in učinkovitostjo plačilnih sistemov, nadzira njihove upravljavce ter sama upravlja plačilni sistem, ki omogoča poravnavo v centralnobančnem denarju, po drugi strani pa spodbuja aktivnosti tržnih udeležencev s ciljem izboljšanja konkurence in pospeševanja razvoja. V tej zadnji vlogi deluje kot katalizator (spodbujevalec, usmerjevalec) sprememb s ciljem preseči probleme koordinacije med tržnimi udeleženci, ki lahko ovirajo doseganje skupnih ciljev (ibid., 5-6). Ta vloga je centralni banki dana zaradi njenega edinstvenega institucionalnega položaja, ki ga ima zaradi izvajanja svojih številnih drugih centralnobančnih funkcij ter kot del javnih oblasti, kot nevtralna institucija in kot aktiven tržni udeleženec s številnimi odnosi z drugimi tržnimi udeleženci. Kot katalizator si centralna banka prizadeva spodbujati učinkovitost v plačilni, klirinški in poravnalni infrastrukturi s perspektive gospodarstva kot celote, pri izvajanju te vloge pa se zanaša na analize konkretnih tržnih razmer, kar tvori osnovo za opredelitev njenih politik na področju plačil (ibid., 6). V vlogi katalizatorja, ki jo zaznamuje odsotnost eksplicitnih regulatornih standardov in zahtev, se centralne banke zanašajo bolj na moralno prepričevanje kot na regulativo, to pa od njih zahteva sposobnost uveljaviti pritisk na tržne udeležence s ciljem spodbuditi jih k aktivnostim v določeni (želeni) smeri. Učinkovitost moralnega prepričevanja je zato v veliki meri odvisna od strokovnosti in ugleda (delavcev) centralne banke, pa tudi od sposobnosti posredovati v primeru, da rezultat aktivnosti ni ocenjen kot ustrezen. Sposobnost prepričati druge je za izvajanje centralnobančne vloge katalizatorja zato nedvomno ključna. (ibid., 6) 2.2 Čezmejna kreditna plačila znotraj EU pred uvedbo SEPA Plačilni sistemi so od uvedbe transakcijskih računov, ki jih vodijo poslovne banke, doživeli veliko preobrazb. Dogajanje je motivirala vedno znova potreba po poenostavitvi, učinkovitosti in predvsem nižanje stroškov uporabnikov plačilnih storitev. Ker provizija od plačilnega prometa pomeni neposreden prihodek bank, so tudi banke imele interes optimiziranja internih sistemov kakor tudi interes po čim večji in enostavni povezljivosti z ostalimi bankami, tako na domačem kot na mednarodnem medbančnem trgu. Z uvedbo enotnega evropskega trga je ta motivacija postala toliko večja, saj je vsako podjetje imelo tendenco nastopati na mednarodnih trgih, ker so bile odstranjene marsikatere ovire, ki so preprečevale ekonomsko učinkovito nastopanje na tujih trgih. Razvoj mednarodnih trgov je botroval vedno večji potrebi po hitrem in enostavnem prenosu denarja med podjetji kakor tudi med podjetji in končnimi odjemalci. Zaradi tehnološkega napredka in vedno večjih strojnih računalniških zmogljivosti menim, da se 8

bodo plačilni sistemi razvijali tudi v prihodnje, vse z namenom pohitritve prenosa denarja ter zagotavljanja varnosti prenosa. V poznih devetdesetih letih so se sistemi bruto poravnave v realnem času (BPRČ) drastično razširili znotraj Evropske unije. Ta prehod je bil povezan z uvedbo sistema TARGET. Ta je bil implementiran kot priprava na uvedbo enotne monetarne unije z enotno valuto EUR. Sistem TARGET je bil namenjen celotnemu evropskemu območju in je bil razvit kot povezava med vsemi lokalnimi plačilnimi sistemi znotraj članic. V sistem TARGET so se lahko povezovali le BPRČ-sistemi članic zaradi manjših rizikov in načina poravnave. Tako je učinkovito razvit lokalni sistem BPRČ znotraj članice postal pogoj za vstop v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Posledica je bila, da so centralne banke, ki so planirale uvedbo evra, prešle na sistem BPRČ (povzeto po Nakajima 2012). Drugi pomemben mejnik razvoja so predstavljali hibridni plačilni sistemi. Ti so združevali lastnosti tako BPRČ-sistemov kot standardnih klirinških sistemov (poravnava ob koncu dneva). V hibridnem plačilnem sistemu se neto poravnava vrši intervalno tekom dneva (imenovano preseki) in prenos denarja postane dokončen ob presekih. Prvi hibridni sistem je bil»eaf2«, ustanovljen v Nemčiji marca 1996. Sledil je sistem»pns«v Franciji, ustanovljen aprila 1999. Značilnost sistema»pns«je bila poravnava, ki je temeljila na dogodkih prejem plačila ali bremenitev računa plačnika in ne na časovnih intervalih (ibid.). Naslednji korak razvoja so predstavljali integrirani plačilni sistemi, ki so vsebovali tako BPRČ-sisteme kot hibridne sisteme. BPRČ-sistemi so se uporabljali za nujne in časovno kritične transakcije, medtem ko so se uporabljali hibridni sistemi za nenujne transakcije. Znotraj Evropske unije je bil prvi tak integriran plačilni sistem»paris Integrated System«(PIS) v Franciji. Sledil je sistem RTGSplus v Nemčiji, ki je bil vzpostavljen novembra 2001. Aprila 2004 je bil uveden integriran sistem»new BIREL«v Italiji (ibid.). Znotraj Evrope je bil novembra 2007 vzpostavljen sistem TARGET2. Ta je druga generacija in naslednik sistema TARGET. Največja sprememba je bila prehod iz decentralizirane arhitekture v centralizirano arhitekturo z enotno deljeno platformo. TARGET2 je združeval najboljše lastnosti sistemov»pis«,»rtgsplus«in»new BIREL«(ibid.). Tabela 1: Časovnica uvedbe plačilnih sistemov Država Tip plačilnega Ime plačilnega Datum uvedbe sistema sistema Nemčija Hibridni EAF2 Marec 1996 Francija Hibridni PNS April 1999 Francija Integrirani PIS April 1999 Nemčija Integrirani RTGSplus November 2001 EU Integrirani TARGET2 November 2007 Vir: Povzeto po Nakajima 2012. 9

2.3 Standardizacija mednarodnih plačil z uvedbo SEPA 1 V svetu procesiranja plačil je vloga podatkovnih standardov za izmenjavo informacij med bankami podobna kot vloga jezika pri komunikaciji med ljudmi. V času pred uvedbo standardov SEPA je bilo znotraj Evropske unije na desetine različnih podatkovnih standardov za procesiranje domačih in čezmejnih plačil. Vzpostavitev enotnega območja SEPA temelji na sporazumu o enotnem podatkovnem naboru in enotni obliki izmenjevanja podatkov. Podatkovni standardi SEPA, specificirani s strani Evropskega sveta za plačila (EPC) za izmenjavo plačilnih storitev SEPA, kot so kreditna plačila in direktne bremenitve, predstavljajo takšen enoten podatkovni standard. Podatkovni standardi SEPA so podrobno specificirani v implementacijskih smernicah, izdanih s strani EPC, in upoštevajo pravilnik delovanja kreditnih plačil SEPA in direktnih bremenitev SEPA. ISO 20022 ni samo podatkovni standard, ampak predstavlja recept, predlagan s strani institucije za standardizacijo (ISO) za razvoj podatkovnih standardov za vse domene finančnega poslovanja. Če povzamemo, je ISO 20022 standard za razvoj standardov. Najbolj inovativna lastnost ISO 20022 je metodologija modeliranja, ki ločuje poslovna pravila od fizičnih podatkovnih standardov. Modeli se razvijajo skozi potrebe poslovanja, medtem ko se podatkovni standardi razvijajo z razvojem tehnologije in vsebujejo prednosti zadnjih tehnoloških inovacij. Takšen način modeliranja omogoča največjo možno stopnjo avtomatizacije, enostavnost implementacije, odprtost in razširljivost ter stroškovno učinkovitost. 2.4 Članice enotnega območja plačil v evrih 2 Območje SEPA sestavlja 19 držav evroobmočja, 9 držav EU, kjer evro še ni nacionalno plačilno sredstvo, 3 države Evropskega gospodarskega prostora (EEA) ter pod posebnimi pogoji tudi Švica. Države evroobmočja: Belgija BE Ciper CY Nemčija DE Grčija GR Španija ES Francija FR 1 Povzeto po European Payments Council. 2015. ISO 20022 Message Standards. 2 NLB d.d. 2016. Seznam držav in področij v SEPA. 10

Irska IE Italija IT Luksemburg LU Malta MT Nizozemska NL Avstrija AT Portugalska PT Finska FI Slovaška SK Slovenija SI Estonija EE Latvija LV Litva LT Države EU, kjer evro ni nacionalno plačilno sredstvo: Češka CZ Danska DK Madžarska HU Poljska PL Švedska SE Združeno kraljestvo GB Bolgarija BG Romunija RO Hrvaška HR Države evropskega gospodarskega prostora: Islandija IS Norveška NO Liechtenstein LI 11

Slika 1: Članice SEPA Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/single_euro_payments_area 2.5 Regulatorna podpora S postopnim uresničevanjem SEPA, ki je pospešilo integracijo evropskega trga plačil malih vrednosti, je EPC postal le eden od deležnikov v tem procesu, ki zajema poleg strani ponudbe (banke, plačilne institucije ipd.) tudi stran povpraševanja (potrošniki, trgovci ipd.). ECB je v začetku leta 2014 z ustanovitvijo strateškega Odbora za plačila malih vrednosti (Euro Retail Payments Board ERPB) povezala vse te subjekte z namenom spodbujanja nadaljnjega razvoja integriranega, inovativnega in konkurenčnega trga plačil malih vrednosti v evrih v Evropski uniji (EU). V zakonodajno podporo projektu SEPA so bile v EU izdane naslednje direktive in uredbe (Sepa Slovenija 2016): Direktiva EU št. 64/2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu kot temeljni akt na tem področju, ki je bila v letu 2009 vnesena v Zakon o plačilnih storitvah v Sloveniji, Uredba EU št. 924/2009 o čezmejnih plačilih v EU, ki je uzakonila izenačitev stroškov čezmejnih plačil s stroški v državi članici EU, Uredba EU št. 260/2012, ki je določila končni datum prehoda na sheme SEPA (1.2.2014), 12

Uredba EU št. 248/2014, ki je določila nov datum prehoda na SEPA (1.8.2014). 2.5.1 Organizacija projekta SEPA znotraj Evropske unije Enotno območje plačil v evrih (SEPA) je iniciativa Evropske unije, katere namen je integracija plačilnih sistemov. Za integracijo si prizadevajo institucije EU: Evropska komisija, Evropski parlament, Svet EU, ki predstavlja države članice EU, in Evropska centralna banka. Od uvedbe evra leta 1999 se je politika znotraj EU zavzemala za integracijo trga evroplačil. Zahteve za skladnost s sistemom SEPA, katerim morajo ustrezati ponudniki in uporabniki plačilnih storitev, so določene s strani institucij EU glede na njihovo pristojnost (povzeto po EPC 2016). Ko so institucije EU vzpostavile projekt SEPA, so od bančnega sektorja pričakovale, da bo prispeval sredstva za razvoj Evropskih instrumentov za elektronska evropska plačila. Kot odgovor na ta pričakovanja je bančni sektor leta 2002 ustanovil Evropski svet za plačila (EPC). V sodelovanju s svojimi deležniki je EPC med drugim razvil tudi sheme SEPA za kreditna plačila in direktne bremenitve. Pomembno je, da se EPC ne razume kot del institucij EU in nima vpliva na zakonodajo ali na pravne iniciative, ki se tičejo zahtev za skladnost SEPA (ibid.). Plačilne sheme in ogrodja SEPA, ki jih je izdal EPC na zahtevo institucij EU in s sodelovanjem uporabnikov, omogočajo k uresničitvi vizije SEPA (ibid). Slika 2: Organizacijska shema Evropskega sveta za plačila (EPC) Vir: ZBS 2012. Nacionalni program SEPA v Sloveniji. 13

2.5.2 Organizacija projekta SEPA v Sloveniji Nacionalni projekt SEPA, vzpostavljen pod okriljem Združenja bank Slovenije (v nadaljevanju: ZBS), je bil v letu 2010 še voden s strani profesionalnega (zunanjega) projektnega vodje, v tem okviru pa omejen na migracijo kreditnih plačil ter zagotovitev dosegljivosti v shemi direktnih bremenitev SEPA. Delo na drugih vsebinah SEPA je koordinirala Pisarna projekta SEPA, delujoča znotraj ZBS (BS 2012). Slika 3: Organizacija projekta SEPA v Sloveniji ob koncu leta 2012 Vir: Banka Slovenije 2012. Projekt SEPA v Sloveniji. Drugo poročilo o napredku. Nacionalni program SEPA v Sloveniji določa tudi odgovornosti ZBS znotraj projekta, ki ostajajo nespremenjene. Med drugim zajemajo vzpostavitev in vodenje projekta, vključujoč organizacijo dela in podporo delovnim in podpornim skupinam, koordinacijo aktivnosti in obveščanje bančnega sektorja na nacionalni ravni, opredelitev dodatnih opcijskih storitev in storitev z dodano vrednostjo, pripravo načrta migracije plačil, ki se izvajajo po nacionalnih shemah, na sheme SEPA, vključno s spodbujanjem migracije, sodelovanje z EPC in Evropsko komisijo ter pripravo in izvajanje nacionalnega komunikacijskega načrta (BS 2012). 14

2.5.3 Vloga subjektov pri uvajanju SEPA v Sloveniji 3 Uresničitev SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov oziroma deležnikov v nacionalnem okolju, ki vsak s svojega vidika pripomorejo k njenemu uspehu. Pri tem je posebej pomembno tudi razumevanje in sprejemanje glavnih ciljev SEPA v javnosti, saj bodo le tako dosežene predvidene koristi SEPA. Zato je ključnega pomena komunikacija z deležniki. V nadaljevanju so predstavljeni subjekti v Sloveniji in njihove naloge pri pripravi in uresničevanju SEPA. Naloge ponudnikov plačilnih storitev: komunikacija in razširjanje védenja o SEPA (izobraževanje zaposlenih in uporabnikov), načrtovanje in uvedba produktov SEPA, ki temeljijo na shemah SEPA, prilagoditev lastne tehnologije, testiranje plačilne infrastrukture in prenos v produkcijo, morebitna zagotovitev testnega okolja za uporabnike, določitev in razvoj dodatnih opcijskih storitev in storitev z dodano vrednostjo, prilagoditev internih aktov, usklajen pristop k skupnim ponudnikom programske opreme (uskladitev tehničnih in tehnoloških zahtev), usklajen pristop k uporabi enotnega podatkovnega standarda za uporabnike, usklajen pristop pri migraciji na plačilne sheme (kreditna plačila in direktne obremenitve) in pri prilagoditvah okvirom SEPA (kartice, gotovina, e-plačila, m- plačila), spodbujanje migracije obstoječih plačilnih shem na plačilne sheme SEPA, spremljanje izvajanja aktivnosti in napredka na področju gotovine in plačilnih kartic, udeležba na sestankih delovnih teles EPC, zagotavljanje finančnih in kadrovskih virov za delo pri centraliziranem projektu v okviru ZBS ter zagotavljanje moralne podpore projektu. Naloge Združenja bank Slovenije ZBS: vzpostavitev in vodenje projekta uvedbe SEPA v Sloveniji (organizacija dela in podpora delovnim in podpornim skupinam SEPA), izvajanje nalog Nacionalnega odbora za pristopanje k SEPA (NASO), koordinacija in obveščanje bank in hranilnic, članic ZBS, Banke Slovenije in UJP, priprava načrta enotnega pristopa k uvedbi SEPA, sprejetje enotne politike uvedbe SEPA, priprava načrta migracije plačil, ki se izvajajo po nacionalnih shemah, na sheme SEPA, 3 Združenje Bank Slovenije 2012. Nacionalni Program SEPA v Sloveniji. 15

konstruktivno sodelovanje z vsemi deležniki (uporabniki, Banka Slovenije, UJP, Ministrstvo za finance, vlada, interesna združenja), opredelitev dodatnih opcijskih storitev in storitev z dodano vrednostjo, spremljanje napredka pri testiranju plačilne infrastrukture pri članicah ZBS, sodelovanje z EPC in Evropsko komisijo, poročanje EPC v skladu z zahtevami in navodili o napredovanju aktivnosti in morebitnih tveganjih, zagotovitev prevodov najpomembnejših potrjenih dokumentov ZBS o SEPA, spodbujanje migracije obstoječih plačilnih shem na plačilne sheme SEPA, priprava in izvajanje nacionalnega komunikacijskega načrta (marketing, letaki, brošure, spletna stran, odnosi z javnostmi PR, odgovori na vprašanja medijev, posebni dogodki in izobraževanja ipd.), izobraževanje o novostih SEPA in produktih SEPA, vodenje Nacionalnega foruma SEPA, koordinacija aktivnosti s klirinško hišo. Naloge Banke Slovenije: spremljanje in usmerjanje aktivnosti ponudnikov plačilnih storitev na podlagi politike Evrosistema, sodelovanje s ponudniki plačilnih storitev prek opazovalcev v delovnih in podpornih skupinah ZBS ter z delovanjem v drugih delovnih telesih (Odbor za plačilni promet, Nacionalni forum SEPA), spremljanje napredka pri migraciji plačil po domačih shemah na sheme SEPA. Naloge uporabnikov plačilnih storitev: sodelovanje s ponudniki plačilnih storitev pri uvajanju produktov SEPA, sodelovanje s ponudniki plačilnih storitev pri testnih izvedbah, prilagoditev lastne plačilne infrastrukture (prilagoditve novim standardom, B2B, e-soglasje itd.), dosledna uporaba zahtevanih podatkov za avtomatsko procesiranje plačil (pridobitev podatkov od dobaviteljev IBAN, BIC itd.), sprejemanje morebitnih novih standardov elektronskega poslovanja uporabnika s ponudnikom plačilnih storitev, intenzivno sodelovanje z ZBS v okviru interesnih združenj (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Trgovinska zbornica Slovenije ipd.). Naloge javnega sektorja: intenzivno sodelovanje Ministrstva za finance in UJP z ZBS in BS, spodbujanje vpeljave programa in uvedbe SEPA v okviru javnega sektorja, priprava proračunskih uporabnikov na SEPA ter njihovo spodbujanje k zgodnji uporabi plačilnih instrumentov SEPA, prevzetje vloge»prvih uporabnikov«(early adopters) tudi pri uvajanju shem SEPA za direktne bremenitve. 16

Naloge upravljavcev infrastrukture: sprejetje odločitve o ohranitvi, odpravi oziroma razvoju obstoječe plačilne infrastrukture, vzpostavitev infrastrukture za povezljivost z evropskimi plačilnimi sistemi, skladnimi s SEPA, prilagoditev tehnologije in standardov ter zagotovitev potrebnih sredstev za njihovo uvedbo, zagotovitev testnega okolja ter koordinacija testiranja plačilne infrastrukture z udeleženci, sodelovanje z drugimi deležniki. Naloge interesnih združenj: intenzivno sodelovanje interesnih združenj, kot so Zveza potrošnikov Slovenije, zbornice (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije), Slovensko zavarovalno združenje ipd., z ZBS (Forum deležnikov SEPA), širjenje zavesti o SEPA izobraževanje uporabnikov (potrošnikov in podjetij). 2.6 Časovnica in mejniki uvedbe sistema SEPA Časovnica projekta SEPA je bila s strani EPC razdeljena na tri faze: faza načrtovanja, faza implementacije, faza migracije. Slika 4: Časovnica uvedbe projekta SEPA Vir: ECB 2009. Faza načrtovanja se je začela leta 2004 in je zajemala načrtovanje shem za kreditna plačila in direktne bremenitve ter načrtovanje ogrodja za kartično poslovanje in sistem poravnave. Faza implementacije, ki se je začela v letu 2006, je bila osredotočena na pripravo na izid novih instrumentov, standardov in infrastrukture SEPA. V tej fazi so bili pripravljeni testni scenariji. Zadnja faza je bila faza migracije, v kateri so bile nacionalne 17

sheme povezane s shemami SEPA. Uporabnikom plačilnih storitev je bila ponujena uporaba tako»starih«plačilnih storitev kot tudi novih plačilnih storitev SEPA. Takšen način je omogočal uporabnikom plačilnih storitev postopen prehod na plačilne storitve SEPA (povzeto po ECB 2009). V nadaljevanju predstavljamo glavne mejnike v okviru institucij EU in EPC projekta SEPA. Tabela 2: Aktivnosti na področju SEPA v okviru Evropske skupnosti Datum Pobudnik Mejnik 26. 9. 1990 Evropska komisija Izjava Evropske komisije, da bodo polne koristi skupnega trga dosežene šele takrat, ko bodo podjetja in posamezniki lahko prenašali denar z enega konca Evropske skupnosti na drugega tako hitro, zanesljivo in poceni, kot to velja znotraj večine držav članic. 19. 12. 2001 EU Sprejeta Uredba (ES) št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z 9. 12. 2001 o čezmejnih plačilih v evrih. 1. 5. 2002 EPC Objava Bele knjige formalna ustanovitev EPC s podpisi članov delovne skupine (banke in bančna združenja v Evropski skupnosti, Bančno združenje za evro EBA). 10. 12. 2004 EPC Na podlagi Bele knjige iz leta 2002 pripravljen časovni plan SEPA: EPC Roadmap 2004-2010. 21. 9. 2005 EPC Potrjena prva verzija dokumenta Kartični okvir SEPA za plačila v evrih (SEPA Cards Framework SCF v1.0) z večnamensko kartico in vključenimi načeli delovanja za ponudnike plačilnih storitev, kartične sheme, ponudnike kartičnih storitev in druge deležnike. 8. 3. 2006 EPC Potrjeni prvi verziji dokumentov za uporabo: Pravila delovanja sheme SEPA za kreditna plačila (SCT RB v2.0) in Pravila delovanja osnovne sheme SEPA za direktne obremenitve (SDD RB v2.0). 8. 3. 2006 EPC Potrjena prva verzija dokumenta Okvir PE-ACH (PE- ACH/CSM Framework v1.0 ) s predstavitvijo načel in predlogov za enotno evropsko klirinško infrastrukturo. 8. 3. 2006 EPC Potrjen dokument Okvir za gotovino SEPA (SECA Framework v 2.0 ) z namenom spodbujanja elektronskih načinov plačevanja ob zniževanju stroškov poslovanja z gotovino. 15. 11. 2006 EU Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 11. 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev. 13. 12. 2006 EPC Sprejeta resolucija o dosegljivosti vseh pristopnic k shemam SEPA. 13. 11. 2007 EU Sprejeta Direktiva 2007/64/EC Evropskega parlamenta in Sveta s 13. 11. 2007 o plačilnih storitvah na notranjem 18

trgu. 18. 12. 2007 EPC Potrjena prva verzija Pravil delovanja B2B sheme SEPA za direktne obremenitve (B2B SDD RB v1.0). 28. 1. 2008 EPC Začetek uporabe sheme SEPA za kreditna plačila v evrih. 31. 3. 2009 EPC Sprejeta resolucija o časovnem načrtu (Roadmap) v zvezi z m-kanali. 16. 9. 2009 EU Sprejeta Uredba (EC) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta s 16. 9. 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in prenehanju veljavnosti Uredbe (EC) št. 2560/2001. 2. 11. 2009 EPC Začetek uporabe shem SEPA za direktne obremenitve. 23. 6. 2010 EPC Potrjena Bela knjiga o mobilnih plačilih (White Paper on Mobile Payments v1.0). 14. 12. 2011 EPC Potrjena verzija 6.0 dokumenta o standardizaciji kartic SEPA (SEPA Cards Standardisation Volume v6.0). 14. 3. 2012 EU Sprejeta Uredba št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009. Vir: ZBS 2012. 19

3 ČEZMEJNA KREDITNA PLAČILA SEPA Osnovni namen in vizija uveljavitve SEPA je zagotoviti storitve plačilnega prometa v evrih občanom in poslovnim subjektom znotraj Evrope in znotraj posamezne države na enak način in v okviru istih pravil, ne glede na to, ali gre za čezmejno plačilo ali pa za plačilo znotraj posamezne države. To pomeni, da uporabniki storitev plačilnega prometa (občani in podjetja) lahko opravljajo plačilni promet v kateri koli banki ali državi pod enakimi, skupno dogovorjenimi pravili pravili SEPA. Enakost poslovanja bi se morala uveljaviti tudi za poslovne banke in za pogoje, ki jih postavljata nacionalni regulator in država v okviru bodočih predlogov harmonizacije zakona o plačilnem prometu s PSD. Objava pravil sheme za kreditna plačila (SCT) in njihova uveljavitev v bančnem sistemu v okviru Evropske unije in pridruženih držav k shemam SEPA je pomemben mejnik v projektu vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih. Pravila SEPA za kreditna plačila (SCT) in pravila SEPA za direktne bremenitve (SDD) pokrivajo celoto osnovnih in najbolj razširjenih ter izdelanih načinov plačevanja v okviru Evropske unije. Obstoječe nacionalne posebnosti in različice, ki so posledica zgodovinskega razvoja plačilnega prometa in plačilnega sistema v posamezni državi, bodo z uveljavitvijo shem SEPA in direktive o plačilnih storitvah na dolgi rok izginile, saj bodo v postopku migracije nadomeščene s pravili SEPA (Jamnik 2007). Tabela 3: Območje SEPA v številkah Število prebivalcev 504 milijonov Število poslovnih subjektov 25 milijonov Število bank več kot 9000 Število klirinških shem več kot 20 Število elektronskih kreditnih transakcij ~73 milijard Vir: Jamnik 2007. 3.1 Značilnosti sheme SEPA za čezmejna kreditna plačila Shema omogoča ponudnikom plačilnih storitev, da zagotavljajo osnovne in ključne storitve kreditnih plačil v državah SEPA tako za posamična kot za množična plačila. Standardi sheme olajšujejo začetno fazo obdelave plačila, obdelavo in usklajevanje plačil na podlagi avtomatiziranega izvrševanja plačil. Področje delovanja sheme je omejeno na plačila v evrih v 31 državah SEPA. Kreditna institucija, ki opravlja kreditna plačila, mora biti udeleženka sheme. Višina zneska transakcije po shemi ni omejena. S strani EPC potrjena Pravila delovanja sheme SEPA za kreditna plačila ter spremljajoče Implementacijske smernice so veljavni viri informacij o pravilih in obveznostih sheme (ZBS 2009). Podatkovni format SEPA S pričetkom delovanja sheme SEPA za kreditna plačila so banke v EU postale prve banke na svetu, ki so uvedle univerzalne sporočilne standarde ISO 20022 XML za množične plačilne transakcije v evrih. Uporaba sporočilnih standardov ISO 20022 XML je za banke 20

zavezujoča. Poslovnim partnerjem se za izvršitev plačil priporoča uporaba podatkovnih formatov SEPA. Kljub temu lahko banke za izvršitev plačil SEPA svojim komitentom še vedno dopuščajo uporabo drugih formatov (ibid.). IBAN in BIC IBAN (International Bank Account Number mednarodna številka bančnega računa) in BIC (Bank Identifier Code identifikacijska oznaka banke) sta edini dovoljeni oznaki računov in bank pri transakcijah SEPA. Medtem ko se ju je do sedaj v večini držav uporabljalo samo za čezmejna plačila, se pri plačilih SEPA uporabljata tudi za domača plačila. Nalogodajalec mora za identifikacijo računa upravičenca svoji banki zagotoviti IBAN upravičenca in BIC-kodo banke upravičenca, razen če ni z banko dogovorjen drugače (ibid.). Tabela 4: Primeri IBAN po državah Država Število mest Primer Avstrija 20 AT61 1904 3002 3457 3201 Belgija 16 BE68 5390 0754 7034 Bolgarija 22 BG80 BNBG 9661 1020 3456 78 Hrvaška 21 HR12 1001 0051 8630 0016 0 Ciper 28 CY17 0020 0128 0000 0012 0052 7600 Češka 24 CZ65 0800 0000 1920 0014 5399 Danska 18 DK50 0040 0440 1162 43 Estonija 20 EE38 2200 2210 2014 5685 Finska 18 FI21 1234 5600 0007 85 Francija 27 FR14 2004 1010 0505 0001 3M02 606 Nemčija 22 DE89 3704 0044 0532 0130 00 Grčija 27 GR16 0110 1250 0000 0001 2300 695 Madžarska 28 HU42 1177 3016 1111 1018 0000 0000 Islandija 26 IS14 0159 2600 7654 5510 7303 39 Irska 22 IE29 AIBK 9311 5212 3456 78 Italija 27 IT60 X054 2811 1010 0000 0123 456 Latvija 21 LV80 BANK 0000 4351 9500 1 Liechtenstein 21 LI21 0881 0000 2324 013A A Litva 20 LT12 1000 0111 0100 1000 Luksemburg 20 LU28 0019 4006 4475 000 Malta 31 MT84 MALT 0110 0001 2345 MTLC AST0 01S Nizozemska 18 NL91 ABNA 0417 1643 00 Norveška 15 NO93 8601 1117 947 Poljska 28 PL61 1090 1014 0000 0712 1981 2874 Portugalska 25 PT50 0002 0123 1234 5678 9015 4 Romunija 24 RO49 AAAA 1B31 0075 9384 0000 San Marino 27 SM86 U032 2509 8000 0000 0270 100 Slovaška 24 SK31 1200 00 1987 4263 7541 Slovenija 19 SI56 1910 0000 0123 438 Španija 24 ES91 2100 0418 4502 0005 1332 21

Švedska 24 SE12 1231 2345 6789 0123 4561 Švica 21 CH93 0076 2011 6238 5295 7 Združeno kraljestvo 22 GB29 NWBK 6016 1331 9268 19 Vir: UniCredit 2014. Čas izvršitve plačila Shema zagotavlja maksimalen čas izvršitve plačil v treh bančnih delovnih dneh od sprejema plačilnega naloga. Direktiva o plačilnih storitvah (PSD), ki mora biti implementirana v Zakon o plačilnih storitvah in sistemih s pričetkom veljavnosti novembra 2009, določa krajši čas izvršitve plačil (od 1.11.2009 dva bančna delovna dneva ter od 1.1.2012 en bančni delovni dan). Ponudniki plačilnih storitev lahko povečajo svojo konkurenčnost in komitentom ponudijo še krajši čas izvršitve plačil (ZBS 2009). Plačila so izvršena v celotnem znesku, brez odtegovanja stroškov Pri izvršitvi plačilne transakcije se prenese celoten znesek plačilne transakcije od plačnika do prejemnika, brez morebitnega odtegovanja stroškov za izvršitev plačilne transakcije. Stroški oz. nadomestila se komitentom zaračunajo po načelu delitve stroškov (opcija Share-SHA), torej banka nalogodajalca zaračuna stroške nalogodajalcu, banka prejemnika sredstev pa prejemniku sredstev. Osnova za zaračunavanje nadomestil komitentom in višina nadomestil je v izključni pristojnosti posamezne kreditne institucije (ZBS 2009). Podatki o nakazilu Dolžina znakov, ki so namenjeni za vpis podatkov o nakazilu in ki se trenutno v državah SEPA še precej razlikuje, je sedaj po shemi SEPA standardizirana. Določena je standardna dolžina 140 znakov, banke pa so dolžne podatke o nakazilu v celoti in v nespremenjeni obliki posredovati prejemniku sredstev. Shema dovoljuje celovit prenos podatkov o nakazilu na strukturirani ali nestrukturirani osnovi (ZBS 2009). Identifikacijska koda nalogodajalca V podatkovni format SEPA je bila dodana opcijska identifikacijska koda nalogodajalca. Prejemniku plačila koda omogoča uskladitev s podatki, ki so navedeni na fakturi ali spremljajočem dokumentu. V primeru vračil lahko nalogodajalec kodo in podatke iz fakture avtomatično preveri. Banka mora nalogodajalca o vračilu obvestiti ter mu tudi vrniti sredstva (ZBS 2009). Odgovor na potrebe komitentov Za prilagoditev zahtevam, izraženim s strani poslovne skupnosti, so bili v shemo SEPA za kreditna plačila vključeni in so od februarja 2009 tudi na voljo naslednji dodatni elementi (ZBS 2009): 22

ločeni podatki za referenčno stranko nalogodajalca in upravičenca, kar omogoča sprejem plačil v imenu nekoga drugega (npr. ime osebe, v imenu katere nalogodajalec plačuje), navedba namena za plačilo (kategorija namena) z razlogom identifikacije tipa plačila, kot so npr. plače ali davki, omogoča banki nalogodajalca ali upravičencu uporabo posebnih pravil za obdelavo plačil, poenotene specifikacije za komunikacijo na relaciji komitent banka so sedaj na voljo kot opcijske, toda njihova implementacija v februarju 2009 je za kreditna plačila SEPA močno priporočljiva. Vključenost deležnikov Sheme in okviri SEPA so bili narejeni s tesnim sodelovanjem vseh deležnikov, vključno s predstavniki potrošnikov. Deležniki so aktivno vključeni v nadaljnji razvoj shem preko udeležbe v Forumu deležnikov EPC. Deležniki so vabljeni, da v času javnih razprav o shemah, ki jih organizira EPC, zagotovijo povratno informacijo (ZBS 2009). 3.2 Pravila delovanja sheme SEPA (Rulebook) 4 Shema SEPA je skupek medbančno dogovorjenih pravil, dobrih praks in standardov, ki omogočajo delovanje plačilnih instrumentov SEPA. Namen pravil delovanja shem SEPA so: biti primaren vir definicij pravil in obveznosti sheme, zagotavljati verodostojne informacije udeležencem in ostalim vpletenim deležnikom o načinu delovanja shem, zagotavljati udeležencem, klirinškim in poravnalnim sistemom ter dobaviteljem tehnološke infrastrukture relevantne informacije za podporo razvoju in operativnim aktivnostim. 3.2.1 Vizija V okviru sheme so vzpostavljena medbančna pravila, prakse in standardi, ki jih morajo upoštevati udeleženke, ki pristopijo k shemi. Ta bančni industriji znotraj SEPA omogočajo, da komitentom nudi osnovni produkt kreditnega plačila za območje SEPA. Državljani in podjetja, vključeni v sistem SEPA, lahko od leta 2010 na celotnem območju SEPA izvajajo kreditna plačila tako enostavno, kot so to že sedaj navajeni opravljati na nacionalni ravni. Shema nudi tudi skupni temelj, na podlagi katerega bodo banke lahko ponudile nove in inovativne storitve. 4 Vir: Povzeto po EPC 2015. 23

Avtomatsko usklajevanje računov postaja veliko bolj enostavno, saj so se banke zavezale, da bodo v celotnem bančnem sistemu preko sheme posredovale nespremenjene podatke o plačilu po naročilu nalogodajalca in v dobro prejemnika sredstev. Podatki so lahko strukturirani ali nestrukturirani, po želji nalogodajalca. Shema usmerja banke in komitente k odprtim standardom, ki naj bi izboljšali finančno povezovanje in obogatili ponudbo produktov in storitev. 3.2.2 Cilji Cilje pravil sheme SEPA lahko strnemo v naslednje alineje: odpraviti neskladja med domačimi in čezmejnimi plačili v evrih znotraj SEPA z odpravo učinkov državnih meja ter zagotoviti, da se plačila znotraj SEPA izvajajo enako varno in enostavno kot znotraj posameznih držav, izvajanje vseh osnovnih kreditnih plačil v evrih znotraj SEPA pod pogoji sheme, avtomatizirano izvrševanje kreditnih plačil SEPA na podlagi odprtih standardov in najboljših praks v zvezi z avtomatiziranimi postopki brez ročnega posredovanja, določiti okvir za odpravljanje ovir in usklajevanje standardov in praks, podpirati doseganje visokih standardov varnosti, nizke tveganosti in izboljšane stroškovne učinkovitosti v korist vseh udeleženih v plačilnem postopku, dopuščati razvoj zdravega in konkurenčnega trga storitev plačilnega prometa in zagotavljanje pogojev za izboljšanje storitev za komitente. 3.2.3 Kontekst glede na uporabnike in izvajalce storitev plačilnega prometa V tej točki sta celovito predstavljena splošni kontekst in ozadje medbančne sheme, ki je zajeta z vidika postopka od začetka do konca. Pregled procesa kreditnega plačila ponazarja Slika 5: Pregled procesa kreditnega plačila. 24

Slika 5: Pregled procesa kreditnega plačila Vir: Povzeto po EPC 2015. Povpraševanje po storitvah plačilnega prometa preko kreditnega plačila izhaja iz nalogodajalca, ki želi iz kakršnegakoli razloga sredstva prenesti na prejemnika sredstev. Čeprav storitev plačilnega prometa izvaja banka, je povpraševanje izven nadzora in pristojnosti bančne industrije ter posamezne banke. Da izvrši prenos sredstev, mora imeti banka, pri kateri ima nalogodajalec odprt račun, na razpolago ustrezna sredstva za izvršitev prenosa sredstev banki, pri kateri ima prejemnik sredstev odprt račun, obenem pa mora prejeti vse potrebne informacije za izvršitev prenosa. Banka nalogodajalca izvrši plačilo in o tem obvesti nalogodajalca, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, in sicer, da ima nalogodajalec ustrezno kritje za izvršitev plačila, da nalogodajalec nastopa v okviru svojih pristojnosti in da se z izvršitvijo kreditnega plačila ne kršijo nobeni zakoni in drugi predpisi, kar zajema tudi zahteve, ki jih postavi banka nalogodajalca. Namen za izvršitev plačila bo obstajal, če se banka, pri kateri ima nalogodajalec odprt račun (banka nalogodajalca), strinja tako z načinom prejema podatkov o plačilu kot tudi s pravili za prejem podatkov o plačilu, pa tudi z načinom in pravili za prejem zneska plačila. 25

Na podlagi namena za izvršitev plačila banka prejemnika sredstev uporabi prejete informacije za prenos sredstev na račun prejemnika sredstev, omogoči prejemniku sredstev razpolaganje z nakazanimi sredstvi in ga obvesti o plačilu na njegov račun. Kot je prikazano na Slika 5: Pregled procesa kreditnega plačila, je namen medbančnega kliringa in poravnave pravilna izmenjava informacij o plačilu ter varna izmenjava sredstev. Potreba po storitvah kliringa in poravnave izhaja iz potrebe po medbančnih prenosih sredstev. 3.2.4 Ločevanje sheme od infrastrukture Shema zajema skupek pravil, praks in standardov ter je ločena od infrastrukture, ki služi kot podpora za njeno delovanje. Shemo implementirajo tako posamezne banke kot tudi ponudniki infrastrukture. Ponudniki infrastrukture so razni mehanizmi za kliring in poravnavo ter tehnološke platforme in podporna omrežja. Pri infrastrukturi igrajo tržne sile pomembno vlogo, podlaga za to pa so odločitve bank. Iz tega izhaja, da medbančna obdelava kreditnih plačil poteka usklajeno preko različnih mehanizmov kliringa in poravnave. Banke same izberejo mehanizme, ki jim najbolj odgovarjajo, vendar pri izbiri upoštevajo skupna pravila, prakse in standarde, tako kot jih določa shema. 3.2.5 Ostale značilnosti sheme Ostale značilnosti sheme lahko strnemo v naslednjih točkah: pravice in obveznosti udeleženk kot tudi komitentov so jasne in nedvoumne, plačilna sporočila so zasnovana na odprtih standardih, ki jih priznava celotna bančna industrija, ravnanje v skladu s shemo zagotavlja interoperabilnost med udeleženkami, pravila zagotavljajo, da odgovornost za upravljanje s tveganji prevzamejo tisti, pri katerih se tveganje pojavlja, in da odgovornost za škodo prevzamejo tisti, ki so zanjo krivi, posamezne udeleženke lahko prosto uvajajo inovacije ter na konkurenčnem tržišču zadovoljujejo potrebe komitentov. 3.3 Vseevropska avtomatizirana klirinška hiša Plačilni in poravnalni sistemi so infrastruktura s sistemskim pomenom za nacionalno gospodarstvo in mednarodne gospodarske tokove. So podobno kot telekomunikacije, oskrba z električno energijo ali prometno omrežje, od katerih se zahteva popolna razpoložljivost. Za infrastrukturo so značilne obsežna uporaba (visoko razmerje število transakcij/čas) z visoko stopnjo strukturnih sprememb in s kompleksnimi sistemi podpore ter uporabniške zahteve po polni (100-odstotni) razpoložljivosti. Zaradi takih pogojev in zahtev delovanja je v plačilnih in poravnalnih sistemih pomembno 26

zagotavljati neprekinjenost njihovega poslovanja, kar zajema skupek ukrepov za doseganje dogovorjene ravni storitev, tudi ko v eni ali več komponentah plačilnega ali poravnalnega sistema pride do napake ali odpovedi oziroma ko na določen sistem vplivajo izredni zunanji dogodki (na primer naravne nesreče, teroristični napadi). Neprekinjeno poslovanje se zagotavlja s sprejemanjem tako preventivnih ukrepov kot tudi reševalnih ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Najpomembnejša ukrepa zagotavljanja neprekinjenosti poslovanja sta rezervna lokacija, s katere ob onemogočeni primarni lokaciji delujejo plačilni in poravnalni sistemi, in načrt neprekinjenega poslovanja, ki vsebuje organizacijske postopke za delovanje z rezervne lokacije, vključno s selitvijo na rezervno lokacijo (BS 2016a). STEP2 je vseevropska avtomatizirana klirinška hiša za plačila malih vrednosti v evrih. STEP2 poganja najsodobnejši način obdelave, ki temelji na globalnih standardih XML ISO in je popolnoma kompatibilen z EPC SCT in SDD implementacijskimi smernicami. Platforma STEP2 zagotavlja visoko odpornost procesiranja na zunanje dogodke z razvitimi sistemi neprekinjenega delovanja, ki so redno testirani z uporabniki storitev. Zagotavlja naslednje prednosti (povzeto po EBA Clearing 2016): skalabilni sistem procesiranja, izkušen tehnični administrator infrastrukture (podjetje SIA), tri lokacije procesiranja, trije operativni centri za spremljavo delovanja sistema, ki delujejo vzporedno, podpora uporabnikom za operativna vprašanja in podporo v izjemnih situacijah, simulacije nastopa krize, certificirana ISO 27001. Neprekinjenost poslovanja naslavljajo tudi namenski standardi. V okviru standarda informacijske varnosti ISO 27001:2005, ki je primeren standard za plačilne in poravnalne sisteme, saj se v njih procesirajo informacije, je neprekinjeno poslovanje obravnavano kot celovito področje zagotavljanja informacijske varnosti. Na področju neprekinjenega poslovanja obstaja tudi specializiran standard BS (British standard) 25999, ki naslavlja izključno neprekinjenost poslovanja (BS 2016a). Platforma zagotavlja popolnoma avtomatsko obdelavo vseh transakcij v medbančnem prostoru in ponuja svojim uporabnikom najnaprednejše standardne funkcionalnosti, ki temeljijo na najsodobnejših tehnologijah (povzeto po EBA Clearing 2016): 24-urno posredovanje datotek, skladiščenje plačil in časovno razporejanje plačil v posamezen poravnalni presek, več poravnalnih presekov znotraj dneva in dodatni opcijski poravnalni preseki v nočnem času, preklic in odpoklic plačila, neodvisnost od načina povezave in protokola udeleženci se lahko povežejo v sistem STEP2 preko sistemov SWIFTNet, SIANet in EBICS; podpora protokolom se lahko v primeru potrebe s strani uporabnikov razširi, strojno čitljive tabele usmerjanja, interaktivne delovne postaje, 27

sprotna poročila, potrebna za usklajevanje, in statistični podatki. Platforma STEP2 omogoča glede na potrebe bank in njihovega poslovanja direktno udeležbo v sistemu STEP2 ali pa povezljivost preko katere druge banke, direktne udeleženke. Ponudniki plačilnih storitev, ki sami niso direktni udeleženci sistema STEP2, so povezani preko direktne udeleženke, s katero imajo podpisan bilateralni sporazum. Ti ponudniki so dosegljivi v sistemu STEP2 skozi direktno udeleženko (povzeto po EBA Clearing 2016). 3.4 Standard UNIFI (ISO 20022) za izmenjavo podatkov za kreditna plačila Banke v državah EU so opravile veliko dela pri razvoju različnih standardov in infrastrukture v okolju plačilnega prometa in tudi doseženi rezultati, gledano skozi prizmo omejene uporabe teh standardov ter infrastrukture, so primerljivi s podobnimi dosežki v drugih standardiziranih okoljih. SEPA enotno evrsko plačilno območje pa želi ravno to omejenost uporabe plačilnega okolja nadomestiti s harmonizirano plačilno infrastrukturo in enotnimi plačilnimi standardi, ki bodo vsem subjektom omogočili opravljati plačilni promet v evrih znotraj okolja SEPA z enako lagodnostjo in udobnostjo, kot to opravijo v domačem plačilnem okolju (Bjelica 2007). Standardi, uporabljeni pri izmenjavi finančnih informacij, zagotavljajo skupen jezik med pošiljatelji in prejemniki. Ustvarjalci infrastruktur v svetu si prizadevajo za standardizacijo finančnih sporočil z uporabo standarda ISO 20022. Z uvedbo standardizacije sporočil se pričakuje zmanjševanje stroškov kot posledica optimizacije operativnih nalog (povzeto po Cognizant 2014). Avtomatizacija plačilnih procesov mora slediti cilju»end to end«načina STP obdelovanja plačilnih transakcij ob hkratnem zagotavljanju interoperabilnosti v okolju SEPA. V ta namen je EPC na plenarni seji julija 2006 objavil uporabo standardov UNIFI (ISO 20022) XML (v nadaljevanju standard UNIFI), ki se obvezno uporabljajo na medbančni ravni in priporočljivo na ravni med banko in komitentom. Učinki migracije v standarde UNIFI so predvidljivi v primeru doseganja kritične mase izmenjave podatkov med udeleženci plačilnega prometa (Bjelica 2007). Večina finančnih institucij si prizadeva za poenostavitev komunikacijske infrastrukture in nižanje povezanih stroškov z zasledovanjem rešitev na podlagi»skupnega jezika«za vse finančne komunikacije, ne glede na vrsto posla, vrsto komunikacijske mreže in vrsto subjekta na drugi strani. Različne skupnosti uporabnikov so prek sporočilnih standardov UNIFI, zasnovanih na strukturah XML (extensible Mark-up Language), podprle stroškovno učinkovite finančne poslovne procese s poudarkom na poenostavitvi interoperabilnosti z obstoječimi komunikacijskimi protokoli, kot so TWIST, SWIFT, RosettaNet, ACORD, IFX, OAGi in drugi. UNIversal Financial Industry message scheme (UNIFI) je mednarodni standard, ki definira platformo ISO za razvoj finančnega sporočilnega standarda. Osnovni namen standarda UNIFI je komunikacija med finančnimi institucijami in z njihovimi komitenti ob uporabi domače ali mednarodne 28

infrastrukture za procesiranje finančnih transakcij. Standard posega na naslednja področja (ibid.): sporočila za plačila (Payments messages), sporočila za vrednostne papirje (Securities messages), sporočila za dokumentarne posle (Trade Services messages), sporočila za devizne posle (FXForeign Exchange messages). Standard UNIFI se v okolju SEPA uporablja na področju kreditnih plačil in direktnih obremenitev. Način uporabe standarda UNIFI je določen z naslednjimi dokumenti SEPA (ibid.): Pravila delovanja sheme kreditnih plačil SEPA (SEPA CT Scheme Rulebook), Pravila delovanja sheme direktnih obremenitev SEPA (SEPA DD Scheme Rulebook), Implementacijske smernice za kreditna plačila (CT Implementation Guidelines), Implementacijske smernice za direktne obremenitve (DD Implementation Guidelines), Podatkovni model SEPA (SEPA Data Model). Za implementacijo standarda UNIFI je treba upoštevati določila iz vseh navedenih dokumentov. Pravila delovanja oz. izvajanja obeh shem SEPA so omejila uporabo celovitega standarda UNIFI z natančnim definiranjem obveznih in opcijskih elementov v posameznih sporočilih. V okviru sheme za kreditna plačila SEPA je uporaba UNIFI določena s pravili (ibid.): elektronska evrska nenujna plačila, IBAN nalogodajalca/prejemnika, stroški transakcije opcija SHA, vračilo in zavrnitev transakcije (Reject, Return R-sporočila). Kreditna plačila End to End STP bodo dosegla učinke, ko na relaciji prenosa plačila med plačnikom in prejemnikom ne bo ročnih posegov. V določenih nacionalnih plačilnih okoljih je ta stopnja razvoja plačilnih storitev dosežena, zlasti v tistih, kjer je atribut IBAN obvezen oz. migracija IBAN zaključena. Pri tem gre izpostaviti plačilno okolje v Sloveniji, ki v centralnem registru transakcijskih računov vodi račune za vse subjekte ne glede na vrsto ter domicil in obenem za vsa kreditna plačila zagotavlja kontrolo na obstoj računov IBAN. Uporaba standarda UNIFI v plačilnih okoljih med banko in komitentom bo zaživela s transparentno dodano vrednostjo za komitenta. EPC in bančna skupnost se zavedata kompleksnosti in obsega migracije standardov UNIFI na ravni banka komitent banka in sta se zaradi tega omejili na oznako»priporočljiva uporaba«. Standardi UNIFI so namenjeni 25 milijonom pravnih subjektov v EU, ki danes z banko izmenjujejo podatke o plačilnem prometu na različne načine. V prvi vrsti bodo standarde za kreditna plačila UNIFI uporabljale velike družbe, ki se bodo dogovorile z bančno skupnostjo. Smernice za kreditna plačila namreč niso dovolj izčrpne za popolno izmenjevanje sporočil za prenos sredstev in se morajo dopolniti z dodatnimi podatki, ki se zagotovijo na podlagi dvostranske pogodbe, ki jo sklene banka s svojim komitentom. 29

Pravzaprav je EPC priporočil del standarda UNIFI Customer Credit Transfer Initiation (pain.001.001.02), ki predstavlja smer komunikacije med komitentom in banko, medtem ko je vsebina komunikacije med banko in komitentom (v nasprotni smeri) opredeljena v pravilih delovanja sheme za kreditna plačila kot minimalni nabor podatkov pri obveščanju. Ne glede na stopnjo uveljavitve standardov UNIFI med komitentom in banko bodo banke s konverzijo obstoječih standardov ter s prilagoditvijo elektronskih in klasičnih kanalov poskušale zagotoviti čim večji obseg kreditnih plačil SEPA (ibid.). 3.5 Obrazec UPN Univerzalni plačilni nalog obrazec UPN pomeni prilagoditev izvajanja plačilnega prometa v Sloveniji zahtevam enotnega območja plačil v evrih SEPA. Obrazec UPN poenostavlja izvedbo plačilnih storitev, saj je namenjen tako za domače kot za čezmejne plačilne transakcije v evrih v območju SEPA, uporablja pa se za negotovinska in gotovinska plačila ter za pologe in dvige gotovine (Gorenjska banka 2016). Četudi SEPA zajema zgolj negotovinska plačila, je mogoče koristi, ki jih prinašata harmonizacija in standardizacija, preslikati tudi v kontekst papirnih obrazcev. Uvedba standardiziranega obrazca UPN plačnikom omogoča, da uporabijo en sam obrazec tako za plačevanje znotraj države kot čezmejno plačevanje v katerokoli državo SEPA. Forma papirnega obrazca (z vidika nabora zahtevanih podatkov za izvedbo plačila) je prenesena tudi v elektronske banke ponudnikov plačilnih storitev (povzeto po BS 2012). Bistvene spremembe, ki jih uvaja obrazec UPN, so: enotna evropska referenca oznaka RF oziroma domača referenca oznaka SI (sklic in model), koda namena (nova identifikacija namena), ukinitev vrste posla pri označevanju plačil (na primer: A3011), izjava izdajateljev UPN z OCR-vrstico, ki zagotavlja plačevanje pod enakimi pogoji, kot so veljali za posebno položnico v času pred njeno ukinitvijo. Obrazec UPN je nadomestil naslednje obrazce: posebna položnica obrazec PP02, plačilni nalog obrazec BN02, plačilni nalog za čezmejno regulirano plačilo obrazec RP01. 30

Slika 6: Univerzalni plačilni nalog Vir: www.gorenjskiglas.si. 3.6 Proces migracije kreditnih plačil v sistem SEPA 3.6.1 Migracija na kreditna plačila SEPA v Evropi Plačila v evrih znotraj Evrope morajo biti izvedena na varen in učinkovit način. Iz tega razloga je bila marca 2012 sprejeta uredba EU 260/2012»Končni datum migracije SEPA«. Uredba je definirala pravila za iniciacijo in procesiranje transakcij kreditnih plačil in direktnih bremenitev v valuti evro znotraj Evropske unije. Uredba je določila mejnike, v katerih morajo ta pravila biti vzpostavljena v vseh državah članicah. Za implementacijo pravil v državah članicah je določila skrajni rok 1. februar 2014. Za evrska plačila v državah nečlanicah je bil definiran skrajni rok 31. oktober 2016. Po teh datumih morajo biti obstoječe nacionalne sheme za kreditna plačila in direktne bremenitve v evrih ukinjene in zamenjane s shemami SEPA. Januarja 2014 je Evropska komisija predlagala podaljšanje skrajnega roka uvedbe storitev SEPA za članice evropske unije za 6 mesecev. Februarja 2014 je Evropski parlament predlog potrdil in sprejel uredbo EU 248/2014 kot dopolnitev uredbe EU 260/2012 (povzeto po ECB 2016b). ECB je 1. avgusta 2014 oznanila glavni mejnik v integraciji plačil malih vrednosti znotraj Evrope, saj je bila implementirana SEPA za kreditna plačila in direktne bremenitve v vseh državah članicah (povzeto po ECB 2014). Skozi migracijo v sistem SEPA so se postopoma umikali nacionalni plačilni sistemi in se je prevzemal standard SEPA za plačila malih vrednosti. Po zaključku migracije se znotraj Evropske unije v sistemu SEPA izvede okoli 800 milijonov čezmejnih transakcij mesečno. 31