UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SWOT ANALIZA DRUŢBE DATALAB Ljubljana, januar 2011 LOJZE ZAJC
IZJAVA Študent Lojze Zajc izjavljam, da sem avtor tega specialističnega dela, ki sem ga napisal v soglasju s svetovalcem prof. dr. Danijelom Pučkom, in da v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskim in sorodnih pravicah dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:
KAZALO UVOD... 1 1 PREDSTAVITEV DRUŢBE DATALAB... 3 1.1 Splošni opis podjetja... 3 1.2 Najpomembnejši izdelki in storitve... 4 1.3 Trţišče... 7 1.3.1 Primerjava trţnih segmentov in ustreznost PIS PANTHEON... 8 1.3.2 Opis konkurence... 10 1.4 Organizacija in strategija trţenja... 13 1.5 Kadrovska sestava druţbe... 14 2 SWOT ANALIZA KOT PRISTOP K STRATEŠKI ANALIZI PODJETJA... 14 2.1 Prednosti swot analize... 16 2.2 Slabosti swot analize... 17 2.3 Opredelitev prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti... 17 2.3.1 Opredelitev prednosti in slabosti... 17 2.3.2 Opredelitev priloţnosti in nevarnosti... 19 2.4 Določanje strategij na podlagi swot analize... 20 2.5 Swot analiza... 21 3 ANALIZA OKOLJA DRUŢBE DATALAB... 21 3.1 Ekonomsko okolje in intelektualna lastnina... 21 3.1.1 Neopredmetena osnovna sredstva... 23 3.1.2 Davčna problematika neopredmetenih osnovnih sredstev... 24 3.1.3 Finančna problematika neopredmetenih osnovnih sredstev... 25 3.2 Analiza širšega okolja gospodarske druţbe... 25 3.2.1 Naravno podokolje... 26 3.2.2 Gospodarsko podokolje... 26 3.2.3 Tehnično-tehnološko podokolje... 28 3.2.4 Politično-pravno podokolje... 30 3.2.5 Kulturno podokolje... 32 3.3 Analiza oţjega okolja druţbe Datalab... 32 3.3.1 Ocenjevanje privlačnosti panoge... 33 3.3.1.1 Vstopanje novih konkurentov... 33 3.3.1.2 Nevarnost substitucije proizvodov... 35 3.3.1.3 Pogajalska moč kupcev... 35 3.3.1.4 Pogajalska moč dobaviteljev... 37 3.3.1.5 Rivalstvo med obstoječimi konkurenti... 38 3.3.2 Analiza trga poslovnoinformacijskih sistemov... 40 3.3.3 Izdelava predvidevanj moţne realizacije druţbe Datalab za obdobje 2011 2015... 42 4 CELOVITA OCENA PREDNOSTI IN SLABOSTI TER PRILOŢNOSTI IN NEVARNOSTI DRUŢBE DATALAB... 43 4.1 Ekonomska uspešnost druţbe Datalab... 44 4.2 Celovita ocena prednosti in slabosti druţbe Datalab... 46 4.2.1 Ocena prednosti in slabosti podstrukture proizvodov druţbe Datalab... 46 4.2.2 Ocena prednosti in slabosti tehnološke podstrukture druţbe Datalab... 48 4.2.3 Ocena prednosti in slabosti trţne podstrukture druţbe Datalab... 49 4.2.4 Ocena prednosti in slabosti raziskovalno-razvojne podstrukture druţbe Datalab... 51 4.2.5 Ocena prednosti in slabosti podstrukture financiranja druţbe Datalab... 52 4.2.6 Prednosti in slabosti kadrovske podstrukture druţbe Datalab... 54 4.2.7 Ocena prednosti in slabosti organizacijske podstrukture druţbe Datalab... 56 i
4.3 Profil prednosti in slabosti druţbe Datalab... 57 4.4 Celovita ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti druţbe Datalab... 58 4.4.1 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti podstrukture proizvodov druţbe Datalab... 58 4.4.2 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti tehnološke podstrukture druţbe Datalab... 59 4.4.3 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti trţne podstrukture druţbe Datalab.. 60 4.4.4 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti raziskovalno-razvojne podstrukture druţbe Datalab... 60 4.4.5 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti podstrukture financiranja druţbe Datalab... 60 4.4.6 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti kadrovske podstrukture druţbe Datalab... 61 4.4.7 Ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti organizacijske podstrukture druţbe Datalab... 61 4.5 Profil priloţnosti in nevarnosti druţbe Datalab... 61 4.6 Zbirna ocena prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti druţbe Datalab... 62 4.7 Swot matrika druţbe Datalab... 63 SKLEP... 66 LITERATURA IN VIRI... 67 PRILOGE KAZALO TABEL Tabela 1: Funkcionalnosti PIS PANTHEON-a... 5 Tabela 2: Programske različice PIS PANTHEON... 6 Tabela 3: Primerjava potreb gospodarskih druţb v treh trţnih segmentih in ustreznost PIS PANTHEON... 8 Tabela 4: Kadrovska zasedba v druţbi Datalab, d.d. po organizacijskih enotah v letu 2010... 14 Tabela 5: Vprašanja za analizo prednosti in slabosti gospodarske druţbe... 18 Tabela 6: Vprašanja za analizo priloţnosti in nevarnost... 20 Tabela 7: SWOT matrika... 21 Tabela 8: Jesenska napoved glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije v letih Tabela 9: 2010 2012... 27 Jesenske napovedi UMAR glede gospodarske rasti v najpomembnejših drţavah, ki so trgi podjetja Datalab za leta 2010 2012... 28 Tabela 10: Globalni izdatki za informacijsko tehnologijo za obdobje 2009 in 2010... 28 Tabela 11 Lestvica prvih desetih drţav glede na razvitost IKT v letih 2008 2009... 29 Tabela 12: Ocena privlačnosti panoge poslovnoinformacijskih sistemov... 40 Tabela 13: Ciljni trgi druţbe Datalab in ciljni trţni deleţi za obdobje 2011 2015... 41 Tabela 14: Izdelane prognoze prodaje druţbe Datalab za obdobje 2011 2015 v EUR... 43 Tabela 15: Pomembnejši finančni podatki druţbe Datalab za poslovna leta 2007/08 2009/10... 45 Tabela 16: Pomembnejši kazalniki uspešnosti poslovanja druţbe Datalab v poslovnih letih 2007/08 2010/09... 45 Tabela 17: Podatki o delnici druţbe Datalab v letih 2009 in 2010... 46 Tabela 18: Ocena prednosti in slabosti podstrukture proizvodov druţbe Datalab... 47 Tabela 19: Ocena prednosti in slabosti tehnološke podstrukture druţbe Datalab... 49 Tabela 20: Ocena prednosti in slabosti trţne podstrukture druţbe Datalab... 51 ii
Tabela 21: Ocena prednosti in slabosti raziskovalno-razvojne podstrukture druţbe Datalab... 52 Tabela 22: Pomembnejši finančni kazalci druţbe Datalab za leti 2009 in 2010... 53 Tabela 23: Ocena prednosti in slabosti podstrukture financiranja... 53 Tabela 24: Število zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po podjetjih skupine Datalab v letu 2009 in 2010... 54 Tabela 25: Število zaposlenih glede na tip zaposlitve po podjetjih skupine Datalab v letu 2009 in 2010... 55 Tabela 26: Ocena prednosti in slabosti kadrovske podstrukture druţbe Datalab... 55 Tabela 27: Ocena prednosti in slabosti organizacijske podstrukture druţbe Datalab... 57 Tabela 28: Profil prednosti in slabosti druţbe Datalab... 58 Tabela 29: Profil poslovnih priloţnosti in nevarnosti druţbe Datalab z vidika njenih podstruktur... 62 Tabela 30: Zbirna ocena glavnih prednosti in slabosti ter poslovnih priloţnosti in nevarnosti... 62 Tabela 31: Struktura SWOT matrike... 63 Tabela 32: SWOT matrika druţbe Datalab... 64 KAZALO SLIK Slika 1: Rešitve PIS PANTHEON.... 5 Slika 2: Prikaz delovanja gostovanja... 6 Slika 3: Ciljni trţni deleţ PIS PANTHEON... 7 Slika 4: Prikaz odnosov koordiniranja in prodaje... 13 Slika 5: Instalirana vrednost licenc in število prodanih licenc ter število pravnih oseb, ki uporabljajo PIS PANTHEON v obdobju od 1998 2010... 42 iii
UVOD Problematika specialističnega dela. V ekonomski stroki je precej razširjena teza, da je opredeljevanje problema v problemski situaciji najteţja faza procesa odločanja. Na tej osnovi bo laţje dojeti problem celovitega ocenjevanja gospodarske druţbe z razvojnega vidika v okviru strateškega planiranja, če vemo, da s to fazo iščemo in zaznavamo poslovne (razvojne) probleme konkretne gospodarske druţbe (Pučko, 2006, str. 129). Če hoče gospodarska druţba biti dolgoročno uspešna, mora biti v ravnoteţju z zunanjim okoljem. Nepredvidljivo okolje pomeni stalno nevarnost za strateške managerje. Gospodarske druţbe se soočajo s čedalje pogostejšimi spremembami v okolju, ki neposredno in posredno vplivajo na njihov razvoj. Vzrokov za spremembe je veliko in so časovno pogojeni (Bowman, 1997, str. 95). Managerji si nenehno postavljajo tri strateška vprašanja: 1. Kje se trenutno nahaja gospodarska druţba? (Ne kje si mi ţelimo, da je!). 2. Če ne bo sprememb, kje bo gospodarska druţba čez eno leto, dve leti, pet let, deset let? So odgovori sprejemljivi? 3. Če so odgovori sprejemljivi, katere posebne ukrepe mora management sprejeti? Katera tveganja in stroške vključujejo ukrepi? (Hunger & Wheelen, 1995, str. 2). Celovita ocena gospodarske druţbe pomaga odgovoriti na zgornja vprašanja. Bistvo te ocene je analiza preteklih in sedanjih podatkov ter analiza informacij, ki se nanašajo na mogočo prihodnost in dajejo temelj procesu strateškega planiranja v oţjem pomenu besede. Prijemi ocenjevanja so lahko različni in so lahko usmerjeni na gospodarsko druţbo kot celoto ali na posamezne strateške poslove enote gospodarske druţbe. Celovito ocenjevanje gospodarske druţbe je mogoče opraviti na tri osnovne načine. Prvega kaţe imenovati klasičnega, ker pač ima zgodovinsko prvenstvo. Zanj poznamo še vrsto sinonimov. Včasih ga je najti kot analizo prednosti in slabosti ter poslovnih priloţnosti in nevarnosti, pa kot SWOT analizo,»audit«poloţaja gospodarske druţbe, celovito analizo gospodarske druţbe idr. Drugi način celovitega ocenjevanja gospodarske druţbe je poznan pod imenom portfeljska analiza. Tretji način pa izhaja iz zasnove verige vrednosti. Zato ga je moč imenovati analiza na temelju verige vrednosti (Pučko, 2006, str. 129). Predmet specialističnega dela je SWOT analiza druţbe Datalab d.d. (v nadaljevanju: druţba Datalab oziroma Datalab). V specialističnem delu sem analiziral prednosti in slabosti, ki izvirajo iz notranjega okolja, ter priloţnosti in nevarnosti, ki izvirajo iz zunanjega okolja druţbe Datalab. Druţba Datalab je v fazi, ko se sooča s pomembnejšimi razvojnimi odločitvami. Za objektivno in optimalno odločanje o prihodnjih aktivnostih ter poslovnih odločitvah je potrebna celovita ocena sedanjega stanja ter širša informacijska osnova, na osnovi katere lahko druţba ovrednoti svoje 1
alternative in pripravi nadaljnje strateške usmeritve druţbe. Namen specialističnega dela je tudi pomoč poslovodstvu pri pripravi prihodnje strategije druţbe. Cilj specialističnega dela. Cilj specialističnega dela je s pomočjo SWOT analize oceniti prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti, s katerimi se v okviru svojega poslovanja sooča druţba Datalab. SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti gospodarske druţbe. Prednost pred konkurenco je vsaka sposobnost gospodarske druţbe, s katero lahko doseţe določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti gospodarske druţbe, ki lahko ovirajo ali zadrţujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priloţnosti so razmere v zunanjem okolju. Z njihovo pravilno in natančno uporabo ima gospodarska druţba moţnost, da doseţe svoje cilje. Nevarnosti pa so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje ţelenih ciljev in na katere gospodarska druţba nima veliko vpliva (Bell, 1988, str. 67). Navedeni štirje dejavniki v veliki meri vplivajo na uspešnost poslovanja gospodarske druţbe in na njene poslovne rezultate, zato je njihovo spoznavanje, upoštevanje ali odpravljanje zelo pomembno. V specialističnem delu bom analiziral prednosti in slabosti, ki izvirajo iz notranjega okolja, ter priloţnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz zunanjega okolja. SWOT analiza je primerna za celovito analizo tako velike kot tudi srednje velike gospodarske druţbe, med katere spada tudi druţba Datalab. Poiskati ţelim šibke točke v dosedanjem poslovanju druţbe, nakazati moţnosti za njihovo odpravo ter ovrednotiti in spodbuditi pozitivne dejavnike uspeha, poiskati priloţnosti druţbe za nadaljnji razvoj in opredeliti moţne nevarnosti in načine, kako se jim izogniti. V specialističnem delu sem skušal predstaviti moţne strateške usmeritve druţbe glede na panogo, v kateri posluje, ter izhodišča za izboljšanje poslovanja glede na prednosti in slabosti v notranjem okolju. Metode dela. Pri izdelavi specialističnega dela sem uporabljal predvsem metodo deduktivnega sklepanja (iz splošnega na posebno in posamično) in izkustveno metodo znanstvenega raziskovanja. Pri izdelavi specialističnega dela sem uporabil strokovno literaturo domačih in tujih avtorjev, ki se navezuje na področje strateškega managementa, in v njej opredeljeno metodiko izdelave SWOT analize. Poleg tega sem uporabil tudi raznovrstna gradiva druţbe Datalab. Informacije in podatke o konkurenci in o sami panogi sem pridobil v strokovnih in gospodarskih publikacijah, od zaposlenih v podjetju in iz drugih dostopnih virov. Na podlagi preučene teorije in znanja, ki sem ga pridobil med študijem, in znanja, ki sem ga pridobil v svoji dosedanji delovni praksi, sem opravil SWOT analizo druţbe Datalab. Specialistično delo je razdeljeno na pet glavnih poglavij, tematika pa je dodatno razdelana v podpoglavjih. V uvodu sem predstavil obravnavano problematiko in opredelil namen in cilj dela ter predstavil metode dela in zasnovo specialističnega dela. V prvem poglavju sem predstavil druţbo Datalab. V drugem poglavju sem se osredotočil na teoretično razlago SWOT analize. V 2
tretjem poglavju sem analiziral okolje druţbe Datalab, in sicer v okviru podpoglavij Analiza širšega okolja druţbe Datalab, in Analiza oţjega okolja druţbe Datalab. Obe podpoglavji imata še ustrezna podpoglavja. V okviru analize širšega okolja sem tudi analiziral stanje na področju neopredmetenih osnovnih sredstev oziroma intelektualne lastnine in raziskal priporočila OECD in EU poslovnim bankam in ostalim institucijam, da bi neopredmetena osnovna sredstva pridobila enak status kot opredmetena osnovna sredstva. Torej da bi jih finančne institucije bile pripravljene vzeti kot zavarovanje za pridobivanje finančnih virov hitro rastočih malih in srednjih gospodarskih druţb. Četrto poglavje je namenjeno celoviti oceni prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti za druţbo Datalab, ki zajema poleg podpoglavja Ekonomske uspešnosti druţbe še Celovito oceno prednosti in slabosti po podstrukturah in Profil prednosti ter slabosti druţbe Datalab. Podpoglavje Celovita ocena poslovnih priloţnosti in nevarnosti je prav tako izdelana po podstrukturah. Peto poglavje zajema še naslednja podpoglavja: Profil priloţnosti in nevarnosti za druţbo Datalab, Zbirna ocena prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti. Poglavje sem zaključil z izdelavo SWOT matrike druţbe Datalab. Ocenjevanje prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti sem izvedel na osnovi delfi metode, kjer sem anketiral vodilno in vodstveno osebje (zaposleni in partnerji-agenti), ki sem jim posredoval vprašalnik o šestih podstrukturah. Vprašalnik je zajemal tematska vprašanja, ki so se nanašala na naslednje podstrukture: ocena podstrukture proizvodov, ocena tehnološke podstrukture, ocena trţne podstrukture, ocena raziskovalno-razvojne podstrukture in ocena kadrovske podstrukture. Pri vsaki podstrukturi so anketiranci imeli moţnost navedbe predlogov oziroma dodatnih komentarjev. Na osnovi zgoraj pridobljenih ocen in analize bilančnih in ostalih podatkov ter primerjave in analize ostalih gradiv sem izdelal celovito oceno prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti za druţbo Datalab. Pri izdelavi sem se poskušal v veliki meri izogniti»insiderstvu«. Oceno finančne podstrukture in organizacijske podstrukture sem izdelal na osnovi analize finančnih podatkov in analize organizacijske podstrukture. Specialistično delo sem zaključil s sklepnimi ugotovitvami in razvil mogoče strategije v okviru analize SWOT ter podal na tej osnovi predloge za nadaljnje strateške usmeritve druţbe Datalab. 1 PREDSTAVITEV DRUŢBE DATALAB 1.1 Splošni opis podjetja Datalab je slovenska druţba za razvoj programske opreme. Ponuja celovite poslovnoinformacijske rešitve za majhna in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSVP) pod preprostim, a zgovornim sloganom Spremenite podatke v dobiček. Sama razvija in prodaja programsko opremo, preko partnerskega kanala koordinira implementacijo ter širjenje znanja in izkušenj. 3
Druţba Datalab je bila ustanovljena leta 1997 kot d.o.o. in je postala delniška druţba leta 2003. Od 30.06.2008 delnice druţbe Datalab kotirajo na Ljubljanski borzi pod oznako DATR. Osnovni kapital druţbe znaša 444.493,13 evrov in je razdeljen na 106.519 delnic (Datalab, 2010a). Druţba Datalab je na osnovi sklepa skupščine z dne 17.06.2009 prešla na enotirni sistem upravljanja, ima tričlanski upravni odbor. Druţba Datalab ima poslovno leto različno od koledarskega, in sicer od 01.07. do 30.06. naslednjega leta. Hčerinske druţbe so druţbe z omejeno odgovornostjo in so v večinski ali 100-odstotni lasti matične druţbe. Hčerinske druţbe delujejo na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, v Makedoniji in v Bolgariji. Druţba kot skupina deluje torej v regiji, ki jo International Data Corporation (v nadaljevanju IDC) kot vodilna analitska hiša o stanju na področjih informacijskih tehnologij, telekomunikacij in zabavne tehnologije, imenuje regija Adriatic in vanjo vključuje: Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško, Kosovo, Makedonijo, Slovenijo in Srbijo (IDC adriatics, 2010). Druţba Datalab je dne 30.06.2010 pridobila jubilejnega 20.000. uporabnika poslovnega programa PANTHEON. Doseganje mejnika 20.000 prodanih licenc pomeni, da druţba iz naslova osveţevalnih pogodb, ki jih ima podpisanih s povprečno 73 % uporabnikov in ki le-tem zagotavlja skladnost z zakonskimi predpisi ter izboljšave programske opreme PANTHEON, generira zadostne letne prihodke za pokrivanje celotnega stroška razvoja programske opreme. PIS PANTHEON je osvojil številne nagrade (Datalab, 2010b). V letih 1999, 2000, 2001 in 2002 je osvojil naslov Najboljši na Infosu Finalist, leta 2005 ga je hrvaška revija PC Chip razglasila za najboljši PIS na Hrvaškem, istega leta je dobil nagrado za posebne doseţke v Srbiji in Črni gori. Datalab je osvojil nagrado Oracle Partner of the Year 2007 in EE & CIS (Oraclov partner leta 2007 za Vzhodno Evropo in Skupnost neodvisnih drţav). Leta 2008 je Datalab kot prva slovenska gospodarska druţba prejel prestiţno priznanje European Seal of Excellence na CeBitu, PANTHEON je prejel zlato nagrado za naj e-rešitev, gospodarska druţba Datalab pa srebrno nagrado za naj e-podjetje na natečaju za Naj e-podjetje in Naj e-rešitev, ki ga pripravljajo Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (v nadaljevanju JAPTI), Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS) in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljevanju MVZT) (Datalab, 2010b). 1.2 Najpomembnejši izdelki in storitve Poslovnoinformacijski sistem (v nadaljevanju PIS) PANTHEON vsebuje transakcijski sistem za obdelovanje naročil, faktur, finančnih in kadrovskih podatkov ter za načrtovanje proizvodnih virov. Temelji na podatkovnem streţniku MS SQL Server in je razvit za okolje Windows, deluje pa tudi v okolju Linux. PIS PANTHEON je lokaliziran (upoštevana vsa lokalna zakonodaja) za uporabo v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Kosovu in Bolgariji. 4
Na Sliki 1 so prikazane rešitve PIS PANTHEON Slika 1: Rešitve PIS PANTHEON Vir: Datalab, 2010c. PIS PANTHEON je poslovnoinformacijski sistem, ki je zasnovan predvsem za majhna in srednje velika podjetja ter pokriva področja, ki so razvidna iz Tabele 1. Tabela 1: Funkcionalnosti PIS PANTHEON-a Blago izdaja računov prejem računov skladišče in zaloga prenosi inventar in spreminjanje cen trgovske evidence Osnovna sredstva evidenca osnovnih sredstev evidenca drobnega inventarja knjigovodska amortizacija davčna amortizacija obračuni Kadri DDV knjiga prejetih računov knjiga izdanih računov knjiga danih in prejetih avansov avtomatski obračun DDV avtomatsko knjiţenje DDV Servis prejem in izdaja reklamacij reklamacije kupcev reklamacije dobaviteljem servisni nalogi Plače Računovodstvo glavna knjiga avtomatsko knjiţenje ročno knjiţenje več valut bilance elektronsko poročanje drţavnim institucijam Finance obresti evrski plačilni promet devizni plačilni promet kompenzacije blagajna Potni nalogi kadrovska evidenca strokovno izpopolnjevanje nagrade zaščita pri delu evidenca napredovanja in zaposlovanja Poslovna analitika ZEUS obračun plač različni tipi zaposlitve evidenca zaprtih postavk zakonski obrazci samodejno knjiţenje v glavno knjigo Proizvodnja obračun potnih nalogov šifranti (relacije, dnevnice, itd.) obračun v različnih valutah evidenca računov potnih stroškov nadzorne plošče analize poročila načrtovanje obdelava delovnih nalogov kosovnice z alternativami spremljanje dela in integracija s plačami enostavna proizvodnja analitika terminiranje planiranje Vir: Datalab, Poslovni načrt družbe Datalab za obdobje 2011 2015, 2010. 5
PIS PANTHEON je na voljo v devetih programskih različicah (glej Tabelo 2). Tabela 2: Programske različice PIS PANTHEON PANTHEON LX PANTHEON LT PANTHEON SE PANTHEON ME PANTHEON MF PANTHEON GE PANTHEON RT PANTHEON RE PANTHEON MT PANTHEON LX je najmanjša verzija PANTHEON-a, namenjena samostojnim podjetnikom in tistim, ki nimajo internega računovodstva. PANTHEON LT Light je enostavna verzija PANTHEON-a, namenjena tistim, ki so šele začeli s svojo poslovno potjo. Vsebuje vse, kar potrebuje manjše podjetje za uspešno in ekonomično poslovanje: PANTHEON SE (Small Enterprise) je namenjen manjšim in srednje velikim podjetjem, ki ţelijo programsko podpreti svoje poslovne procese. Naj gre za blagovno poslovanje, računovodstvo in finance, kadre, plače ali pa enostavno proizvodnjo, PANTHEON SE vsebuje vse potrebne funkcionalnosti za poslovanje. PANTHEON ME (Medium Enterprise) je namenjen podjetjem, ki imajo zahtevo po zelo zmogljivem poslovnem informacijskem sistemu. Podpira vse procese, od blagovnega poslovanja, računovodstva in financ do kadrov, plač ali enostavne proizvodnje, hkrati pa z dodatnimi funkcionalnostmi poskrbi za mednarodno poslovanje ter poslovno analitiko za vodilne kadre. PANTHEON MF je poslovni informacijski sistem za večja proizvodna podjetja. Podpira vse procese v podjetju, od računovodstva do kadrov, za potrebe proizvodnje pa ima razvite dodatne funkcionalnosti, s katerimi podjetja učinkovito planirajo, vodijo in analizirajo svojo proizvodnjo. PANTHEON GE je licenca, namenjena organizacijam in podjetjem iz javnega sektorja. Po osnovnih funkcionalnostih je enaka Datalab PANTHEON SE programskemu paketu s pomembno razliko v kadrovskem delu in posebnih evidencah. PANTHEON RT je namenjen POS maloprodaji na računalniških blagajnah. PANTHEON RE se uporablja za poslovanje maloprodaje, nadzor več blagajn s PANTHEON RT, sinhronizacij podatkov in konsolidacij PANTHEON MT uvaja elektronsko dokumentacijo v proizvodno celico, s čimer poskrbi za boljši prenos informacij, zmanjša moţnost človeške napake ter omogoča direktno povezavo dokumentov z računovodjo, direktorjem in drugimi oddelki. Vir: Datalab, Poslovni načrt družbe Datalab za obdobje 2011 2015, 2010. PIS PANTHEON za računovodske servise je sedaj dosegljiv tudi kot gostujoča (angl. hosted) aplikacija. To pomeni, da je program nameščen v zunanjem podatkovnem centru, uporabnik pa do njega dostopa preko interneta. Tak način delovanja prinaša vrsto prednosti: programa ni potrebno nameščati na računalnik, ni stroška nakupa nove strojne opreme, poceni pa se tudi uporaba, saj se program plača samo toliko, kolikor se dejansko uporablja. Računovodja tako hitro in enostavno dostopa do vrhunskega računovodskega programa, in to praktično brez začetnega vloţka vse, kar potrebuje, je računalnik z dostopom do interneta (glej Sliko 2). Slika 2: Prikaz delovanja gostovanja Vir: Datalab, Poslovni načrt družbe Datalab za obdobje 2011 2015, 2010. 6
1.3 Trţišče Trţišče poslovnoinformacijskih sistemov lahko razdelimo na štiri segmente, kjer velikost druţbe določa število uporabnikov ali sedeţev, to je število prodanih licenc posameznemu poslovnemu subjektu. S številom sedeţev je namreč določeno število uporabnikov, ki lahko hkrati uporabljajo poslovnoinformacijski sistem. Zgornji segment velike gospodarske druţbe (več sto sedeţev). V zgornjem segmentu so ostali kot konkurenti samo veliki trije: SAP, Oracle in Microsoft (z Axapto). Njihove rešitve so izjemno nadgradljive, zaradi česar so zelo primerne za njihova ciljna trţišča. Baan in Bipix nista uspela, PeopleSoft pa je prevzel Oracle. Srednji segment srednje velike gospodarske druţbe (od petdeset do več sto sedeţev). Microsoft (z Navisionom) in Oracle sta glavna igralca v srednjem segmentu. SAP si zelo prizadeva odgrizniti svoj deleţ trţišča. Scala in Baan nista uspela. Spodnji segment majhne gospodarske druţbe (od pet do petdeset sedeţev). Spodnji segment obvladujejo predvsem lokalni ponudniki. Multinacionalke vstopajo z nakupovanjem uspešnih lokalnih ponudnikov. Tak primer je Sage. Microsoft cilja na ta segment, vendar še ni vstopil, ker mu manjkajo izkušeni partnerji in natančna usmeritev, pa tudi zaradi manjše donosnosti tega trţišča. Mikrosegment mikropodjetja (en do pet sedeţev). Na mikrosegment cilja več globalnih rešitev, predvsem Sage s kupljeno rešitvijo PeachTree, KHK in novinec Microsoft Small Business Accounting. Večino trga pokrivajo lokalni ponudniki s svojimi rešitvami. Po nekaterih ocenah le okoli 40 % gospodarskih druţb v tem segmentu uporablja informacijsko tehnologijo za osnovne poslovne potrebe (na primer izstavljanje računov), a zgolj za to. Slika 3 prikazuje, da je število podjetij po posameznih segmentih obratno sorazmerno z višino proračuna, ki je namenjen informacijski tehnologiji v posameznem pravnem subjektu. Datalab je torej usmerjen na trţišče, kjer uporabniki potrebujejo do petdeset sedeţev. Slika 3: Ciljni tržni delež PIS PANTHEON Vir: Datalab, Poslovni načrt družbe Datalab za obdobje 2011 2015, 2010. 7
Druţba Datalab vidi strateške priloţnosti v razvoju PIS za segment MVSP, ki predstavljajo na podlagi lastnih trţnih raziskav več kot 50 % trga vseh poslovno-informacijskih rešitev. 1.3.1 Primerjava trţnih segmentov in ustreznost PIS PANTHEON V preteklih letih se je PIS PANTHEON uveljavil kot pomemben akter v spodnjih segmentih trgov Jugovzhodne Evrope. Tudi v prihodnosti se namerava druţba Datalab osredotočati na spodnje segmente v izbranih drţavah in prepustiti predvsem visoki segment drugim ponudnikom. V Tabeli 3 so prikazane potrebe gospodarskih druţb v treh trţnih segmentih in ustreznost PIS PANTHEON. Tabela 3: Primerjava potreb gospodarskih družb v treh tržnih segmentih in ustreznost PIS PANTHEON Trţni segment Dejavniki potreb Mikrosegment Spodnji segment Srednji segment PANTHEON Proračun za IT Zanemarljiv Nizek do srednje visok Srednje visok do visok Nizek Kompleksnost Minimalna Nizka Precejšnja Večinoma nizka Potrebne funkcionalnosti Minimalne Nekaj naprednih Velika večina Podprta večina funkcionalnosti Lastno znanje Zgolj osnove Nekatere reţijske funkcije Ustrezno Odlično Prihodnja rast Omejena Omejena, nenačrtovana Omejena, načrtovana Podprta Razpoloţljiv IT kader Ga ni Nekaj zanesenjakov, pogosto omejen Obstaja Partnerji Prejšnji PIS Integracijske potrebe Konkurenca Prevladujoč poslovni model v prihodnosti Brez ali mikro Običajno ena (banka) Lokalni ponudniki, Sage, KHK Programska oprema kot storitev Od mikro ali lokalnega ponudnika Več (banka, blagajne, skladišče) Lokalni ponudniki s pogosto zastarelimi rešitvami, Sage, KHK, Navision/MBS Programska oprema kot storitev, kupljena programska oprema za napredne uporabnike Od lokalnega ponudnika Številne (več lokacij, konsolidacija) Navision, Scala, JDE, nekaj lokalnih ponudnikov Predvsem kupljena programska oprema, nekaj programske opreme kot storitve (moduli) Vir: Datalab, Poslovni načrt družbe Datalab za obdobje 2011 2015, 2010. V mikrosegmentu najdemo predvsem dve vrsti gospodarskih druţb: pasivne in rastoče. Hitra migracija podatkov iz starih ali konkurenčnih sistemov Odprti standardi, spodbuja dopolnilne rešitve, aktivna skupnost Je ni Podpira oba modela Pasivno mikropodjetje način ţivljenja. Tovrstne gospodarske druţbe imajo od enega do pet zaposlenih. Običajno potrebujejo osnovno fakturiranje in spremljanje zaloge; za računovodstvo skrbijo računovodski servisi, ki mikropodjetjem ponujajo ali predpisujejo programsko opremo. Takšne gospodarske druţbe, in teh je večina, ne potrebujejo kakšnih posebnih funkcionalnosti za 8
načrtovanje in kontroling. Običajno jim zadostuje PANTHEON LT ali SE za en sedeţ in morebitna nadgradnja na PANTHEON RT/SE ali več sedeţev. Rastoča gospodarska druţba ambiciozni cilji. Takšne gospodarske druţbe hitro prerastejo začetne potrebe. Zaposlujejo 5 do 20 zaposlenih in opravljajo trgovsko/storitveno dejavnost ali manjšo proizvodnjo. Iščejo mednarodno rešitev, ki jim omogoča rast in dolgoročno podporo po zmerni ceni. Najbolj razširjene rešitve za majhne gospodarske druţbe so v tej fazi rasti pogosto predrage, rešitve lokalnih ponudnikov pa niso dovolj zmogljive. Ključni prodajni argument v tem segmentu je močna povezava med gospodarsko druţbo in računovodskim servisom, kar obema omogoča dosegati niţje stroške. Tovrstne gospodarske druţbe so vedno dejavne. Najraje bi imele hitro, za delo pripravljeno rešitev, ki bi popolnoma podpirala njihovo poslovanje. Standardne rešitve za tipične gospodarske druţbe so idealne za to skupino. Pomembno je tudi, da se sistem nadgrajuje avtomatsko, brez večjih posegov zaposlenih. Močan prodajni argument je zagotovilo, da bo sistem rasel skupaj z gospodarsko druţbo in ji nudil tudi napredne funkcije, kot je poslovanje skladišč, načrtovanje in kontroling. Tudi spodnji segment lahko razdelimo na dve skupini: trgovina in storitve ter proizvodnja. V skupino trgovina in storitve spadajo majhne trgovske in storitvene gospodarske druţbe, ki zaposlujejo od 20 do 50 ljudi. Njihov poslovnoinformacijski sistem mora podpirati lastno računovodstvo, poslovanje skladišč, direktorski informacijski sistem in e-poslovanje. Ključni prodajni argumenti so nadzor, rast, fleksibilnost in preprosta uporaba. Večina gospodarskih druţb bo razmišljala o rešitvah za srednji segment, vendar se jim bodo zdele predrage za nakup in implementacijo. Kljub vsemu pa ni veliko kakovostnih rešitev za ta segment. Ker imajo omejen proračun in polno zasedene zaposlene, jim ne ostaja veliko za IT podporo, zaposleni pa nimajo veliko časa za»igranje z nastavitvami.«zato je pomembno, da je implementacija hitra in neproblematična. Tipična opisana trgovska ali storitvena gospodarska druţba bi uporabila PANTHEON ME za 12 sedeţev. Proizvodne gospodarske druţbe so zahteven, a zelo obetaven segment za Datalabove poslovnoinformacijske rešitve. Spremljanje proizvodnje in moţnost načrtovanja so najbolj iskane funkcionalnosti, pa tudi zelo redke in zahtevne za implementacijo. V preteklosti so se tovrstne gospodarske druţbe odločale med dragimi rešitvami za srednji segment (na primer SAP, Baan, Bipix) in po meri narejene sisteme, ki pa niso bili dovolj zmogljivi ali niso imeli ključnih funkcionalnosti. Ključni prodajni argument v tej skupini je prilagodljiva proizvodnja, ki gospodarskim druţbam omogoča začetek sledenja na niţjih nivojih in vključitev planiranja resursov, ko nastane potreba. Funkcionalnosti kot fakturiranje, kadri, direktorski informacijski sistem in finance morajo biti ustrezno podprti, vendar niso ključnega pomena za nakup. 9
Tipična opisana proizvodna gospodarska druţba bi vzela PANTHEON MF z 20 sedeţi. Investicijska moč spodnjega trţnega segmenta ni velika, vendar nikakor ni nepomembna. Zaradi omejenih sredstev na praktično vseh področjih je pomembno, da sta implementacija in uvedba PIS znotraj zastavljenih finančnih in časovnih okvirjev. Konkurenca v tem trţnem segmentu v glavnem zajema lokalne ponudnike. Nekateri še vztrajajo pri zastarelih tehnologijah ali starejših sistemih, medtem ko so drugi bolj ali manj uspešno prešli na nove tehnologije. Glavna ovira je pri večini ista: odločati se morajo med nudenjem podpore uporabnikom ali nadaljnjim razvojem svojih rešitev. Vedno je nekaj zelo majhnih ekip, ki nudijo podporo malemu številu uporabnikov (manj kot 100) v okolici in izpolnijo vse njihove potrebe. Tipična gospodarska druţba iz te skupine bi se odločila za PANTHEON SE s 5 sedeţi. Konkurenco v mikrosegmentu predstavljajo v glavnem standardne rešitve brez podpore (na primer Sage/PeachTree in Microsoft Small Business Accounting) in rešitve lokalnih ponudnikov. Na odločitev, katero rešitev kupiti, zelo vplivajo priporočila znancev. 1.3.2 Opis konkurence Konkurenco druţbi Datalab lahko razdelimo v dve skupini, in sicer v prvo skupino, v katero sodijo podjetja, ki so implementatorji oziroma so partnerji mednarodnih korporacij, ter v drugo skupino, ki razvija lastne PIS sisteme. V prvi skupini je največja konkurenca Microsoft Dynamics (Navision), ki je poslovna rešitev, namenjena poslovanju v srednjih in velikih gospodarskih druţbah, zgrajena na osnovi uveljavljene rešitve Navision Financials. Microsoft Dynamics je linija integriranih, prilagodljivih rešitev za obvladovanje poslovanja, na osnovi katerih lahko zaposleni hitreje in odločneje sprejemajo svoje poslovne odločitve. Microsoft Dynamics je orodje, ki dela podobno kot druga Microsoftova programska oprema. Zaradi domačnosti rešitev je uvedba hitrejša in uporaba učinkovitejša, kar pomembno zmanjšuje tveganje, ki običajno spremlja uvedbo novih rešitev. Omenjene rešitve avtomatizirajo in racionalizirajo procese, povezane z uravnavanjem financ, odnosov s partnerji in oskrbovalne verige ter s tem pomembno prispevajo k večji uspešnosti poslovanja. Ponuja funkcionalne module, ki jih sodobna gospodarska druţba, usmerjena v elektronsko poslovanje in medorganizacijsko povezovanje, potrebuje. Vsi deli rešitve, tako sistemski kot aplikativni, nudijo moţnosti dodatnega oblikovanja in programiranja, implementira pa se lahko samo tiste funkcije, ki jih naročnik potrebuje. V Sloveniji je trenutno pribliţno 600 gospodarskih druţb, ki uporabljajo MS Dynamics, uporabljajo pa ga gospodarske druţbe v več kot 130 drţavah sveta. Pomembna implementatorja v Slovenija sta ADACTA, programska oprema, d.o.o. (Adacta, 2010) in Business Solutions, Računalniki, informatika in obdelava podatkov, d.o.o. (Business Solutions, 2010). Obe druţbi imata enako dejavnost, tj. SKD 2008: J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih. 10
KOPA računalniški inţeniring, d.d., dejavnost po SKD 2008: J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih, je slovenski ponudnik PIS rešitev, ki ţeli na dolgi rok dosegati evropsko raven kakovosti izdelkov in storitev. Jedro informacijskega sistema KOPA predstavlja popolnoma integrirana aplikativna programska rešitev za področje vodenja in spremljanja proizvodnje ter poslovanja, ki je v celoti zasnovana na ORACLE relacijski tehnologiji. Poleg tega KOPA zagotavlja ustrezne rešitve na področju strojne in mreţne opreme ter seveda tudi vso licenčno programsko opremo. V KOPI je zaposlenih 60 strokovnjakov s področja informacijske tehnologije, ki so postavili ali prenovili informacijske sisteme v mnogih velikih in srednje velikih slovenskih podjetjih (Acroni Jesenice, Comet Zreče, LIP Bled, Termoelektrarna Šoštanj, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško, Svilanit Kamnik, Tosama Domţale, Unior Zreče idr.). Število gospodarskih druţb in/ali uporabnikov njihove opreme ni javno dostopno, saj na svojih spletnih straneh zgolj navajajo: Izkušnje, ki izhajajo iz tridesetletnega dela in iz več kot sto postavljenih informacijskih sistemov za različna podjetja, dajejo KOPI predvsem zelo jasen pogled na to, kaj je treba narediti, kakšne so potrebne rešitve in kako jih je potrebno integrirati (Kopa, 2010). Podjetje SAOP Računalništvo, d.o.o., z dejavnostjo po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje, od leta 1987 ponuja svoje programske rešitve na slovenskem trţišču in ima preko 14.000 uporabnikov iz 3.700 gospodarskih druţb. Najnovejši doseţek na področju internetnega poslovanja je spletno računovodstvo minimax, ki omogoča, da sta gospodarska druţba in računovodski servis med seboj 100 % usklajena in imata na voljo podatke o poslovanju v vsakem trenutku. Dodatno pa ponujajo program icenter, ki je primeren za gospodarske druţbe, javne zavode ali obrtnike z zahtevnejšim sistemom poslovanja. Trenutno zaposlujejo več kot 50 delavcev (Saop, 2010). Podjetje MAOP računalniški inţeniring, d.o.o., dejavnost po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje, ţe 23 let ponuja rešitve, ki so oblikovane za zadovoljevanje zahtev gospodarskih druţb vseh velikosti. MAOP rešitve, ki temeljijo na spletni in portalni tehnologiji, ponujajo komponente s področja oskrbovalnih verig, financ, ravnanja s človeškimi viri in administracije. MAOP nudi strankam postopno evolucijo do e-poslovnih rešitev, ki omogočajo sodelovanje partnerjev, kupcev in dobaviteljev. Kot ključno prednost navajajo cenovno dostopnost, učinkovito uporabo rešitev, komponentni model, tako da lahko gospodarske druţbe uvajajo le komponente, ki jih potrebujejo in ko jih potrebujejo. Prav tako kot SAOP zaposlujejo več kot 50 delavcev (Maop, 2010). Število gospodarskih druţb in/ali uporabnikov ni javno dostopno. Podjetje Perftech, podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij, d.o.o., dejavnost po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje, od leta 1989 ponuja informacijske rešitve za optimizacijo poslovnih procesov in zaposluje preko 100 strokovnjakov. Njihovi produkti so Perftech.Largo (ERP), Perftech.BILargo (poslovna inteligenca), Perftech.CRM upravljanje odnosov s strankami), spletne rešitve, spletne strani, spletne trgovine, dokumentni sistemi, rešitve za podporo trţenju v avtomobilski industriji, rešitve za podporo hotelom, bolnišnic itd. So podobno organizirani kot Datalab, saj na področju aplikativne programske opreme sodelujejo s petimi partnerji, ki poleg Slovenije pokrivajo tudi drţave nekdanje Jugoslavije in Madţarske. Pri partnerjih je zaposlenih 20 oseb. Na področju Slovenije načrtujejo nadaljnji razvoj in širitev 11
partnerske mreţe tudi v prihodnosti z ţeljo, da bi lokacijsko pokrivali celotno drţavo in vsebinsko vse module, ki jih vsebuje Perftech.Largo. V tujih drţavah nameravajo partnerjem postopno prepustiti razvoj lokalizacije, kar pomeni postopno dislokacijo programiranja in nadzorovano širjenje odprte kode. Partnersko mreţo širijo tudi na področje Bosne in Hercegovine ter Makedonije in na Madţarsko (Perftech, 2010). Ocenjujemo, da Perftechovo rešitev uporablja manj kot 200 gospodarskih druţb. Na področju ponudnikov računovodskih programov pa je potrebno omeniti še program Birokrat, ki je namenjen predvsem splošni uporabi pri pisarniškem poslovanju in vodenju knjigovodstva za storitvene, trgovske ali proizvodne dejavnosti. V Sloveniji ga uporablja več kot 4.500 pravnih subjektov in ga je izdelalo podjetje ANDERSEN, računalniški inţeniring in izobraţevanje, d.o.o., dejavnost po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje (Andersen, 2010; Birokrat, 2010). E-računi je program za vodenje poslovnih knjig na spletu. Kot ključno prednost navajajo nizke cene in spletni dostop do programa. Na spletnih straneh navajajo, da je najem aplikacije preko interneta še posebej primeren za manjša podjetja, saj je to cenovno najbolj ugodna moţnost, skrb za pravilno delovanje streţnika, podatkovne baze in aplikacije pa v celoti prevzame njihov računalniški center, ki po njihovih informacijah zagotavlja pravilno delovanje aplikacije 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Prisotni so v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Podjetje E-računi, spletni programi, d.o.o., dejavnost po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje, navaja, da imajo od leta 2002 registriranih ţe 26.496 uporabnikov in 14.859 podjetij, podatkov, koliko slovenskih gospodarskih druţb to rešitev plačljivo in trenutno uporablja, pa ni zaslediti (E racuni, 2010). Začetek delovanja VASCO, računalniški inţeniring, d.o.o., dejavnost po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje, sega v leto 1991. Programska oprema VASCO je namenjena zasebnikom, manjšim in srednje velikim podjetjem, pa tudi večjim poslovnim sistemom. V letu 2010 je v podjetju 25 redno zaposlenih, za razvoj pa skrbi šest izkušenih strokovnjakov. Imajo več kot 2.000 uporabnikov (Vasco, 2010). Podjetje Opal, računalništvo in elektrotehnika, d.o.o., dejavnost po SKD 2008: J 62.010 Računalniško programiranje, je bilo ustanovljeno leta 1990 z namenom izdelave in prodaje lastne poslovne programske opreme. Zaposluje 18 ljudi. Glavnino njihovih strank predstavljajo računovodski servisi in trgovska podjetja, sledijo jim storitvena podjetja, proizvodna podjetja in finančne ustanove. Kupci njihove programske opreme so tako mala, srednje velika, kakor tudi velika podjetja. Iz referenčne liste izhaja, da njihovo programsko opremo uporablja preko 350 pravnih oseb. Prihodki od prodaje programske opreme konstantno naraščajo, medtem ko prodaja trgovskega blaga niha. Podjetje Opal, je specializirano za izdelavo programske opreme imenovane OpPIS. OpPIS je poslovnoinformacijski sistem (računalniški program ERP), namenjen vodenju in spremljanju poslovanja malih in srednje velikih in velikih podjetij. V svoji ponudbi OpPIS zajema vse, kar danes potrebuje sodobno podjetje, ki se ukvarja s storitvami, trgovino ali z zahtevnimi proizvodnimi procesi. Računovodski program je le del celotnega sistema (Opal, 2010). 12
Podjetje PRONET, d.o.o., računalniški inţeniring in trgovina, dejavnost po SKD 2008: M 71.129 Druge inţenirske dejavnosti in tehnično svetovanje, je bilo ustanovljeno leta 1996 in ima 13 sodelavcev z večletnimi izkušnjami s področja analize poslovnih procesov, obdelavo podatkov v informacijskih sistemih in arhitekture podatkovnih baz. Ukvarjajo se z razvojem in uvajanjem računalniških sistemov za podporo v poslovnih procesih podjetja. Poleg tega aktivno sodeluje v projektu vavčerskega svetovanja, katerega nosilec je JAPTI, hkrati pa sodelujejo z izobraţevalno institucijo Gea College. Iz referenčne liste izhaja, da sodelujejo s preko 200 poslovnimi subjekti (Pronet 2010). Finančni podatki zgoraj navedenih konkurenčnih gospodarskih druţb za leto 2009 so prikazani v Prilogi 1. V finančnih podatkih so podatki druţbe Datalab, tako kot za ostale druţbe, izkazani za koledarsko leto 2009. 1.4 Organizacija in strategija trţenja Skupino Datalab sestavljajo matična druţba Datalab Tehnologije, d.d., in hčerinska podjetja (t.i. SUB-i) v posameznih drţavah. V Sloveniji je druţba Datalab v začetku julija 2010 aktivnosti prodaje za področje Slovenije in koordiniranja partnerskega kanala, tako kot v ostalih drţavah, prenesla na hčerinsko druţbo in tako poenotila poslovanje. Matična druţba Datalab skrbi za razvoj in razvija programsko opremo, upravlja celotno mreţo ter skrbi za trţenje blagovne znamke. Hčerinske druţbe so odgovorne za lokalizacijo PANTHEON-a v njihovi drţavi. Lokalizacija zajema prevod uporabniškega vmesnika in prilagoditev programa lokalni zakonodaji in poslovnemu okolju. Hčerinske druţbe nudijo podporo partnerjem in so vezni člen med svetovalci pri partnerjih in razvojniki v matični druţbi (glej Sliko 4). Vsaka hčerinska druţba mora vzpostaviti lokalni podporni center, kjer nudijo podporo glede prodaje, licenciranja in v primerih manjših tehničnih teţav preko telefona, spletne aplikacije in elektronske pošte. SIS Partnerji skrbijo za prodajo, implementacijo in podporo končnim uporabnikom (angl. Sales, Implementation and Support). Slika 4: Prikaz odnosov koordiniranja in prodaje Datalab d.d. Razvoj, trţenje blagovne znamke in upravljanje hčerinskih gospodarskih druţb Datalab d.o.o. Koordiniranje partnerske mreţe na posameznem trgu Datalab SIS partner Prodaja, implementacija, podpora končnim uporabnikov PANTHEON uporabnik Vir: Datalab, Poslovni načrt druţbe Datalab za obdobje 2011 2015, 2010. 13
Datalab ima več vrst prihodkov. Najpomembnejši vir so licenčnine. Drugi vir prihodkov so osveţevalne pogodbe (pogodbe, ki končnim uporabnikom omogočajo uporabljati PANTHEON z najnovejšimi zakonskimi in tehnološkimi posodobitvami). Tretji vir so uporabnine (zakupi in naročnine), ki vključujejo licenčnine in nadgradnje. Ta način uporabe poleg gostovanja zmanjšuje zagonski vloţek oziroma investicijo v nabavo poslovnoinformacijskega sistema. Četrti vir so članarine, ki jih svetovalci plačujejo Datalabu za uporabo orodij in podporo. Terciarni prihodki so: izobraţevanje, ki ga izvaja Datalab Akademija, oglaševanje na Datalabovih spletnih straneh in v PANTHEON Novicah, naročnina na podatke, gre za je spletno storitev, ki uporabnikom nudi dnevno sveţe podatke (menjalne tečaje, šifrante, ipd.). V začetku poslovnega leta 2010 (obdobje 01.07.2009 30.06.2010) je druţba pričela intenzivno s prodajo gostovanja (angl. hosting) oziroma z nudenjem PANTHEON-a kot spletne storitve. 1.5 Kadrovska sestava druţbe V druţbi je bilo na začetku poslovnega leta zaposlenih 53 delavcev in 5 zunanjih sodelavcev ali študentov s polnim delovnim časom, ob koncu poslovnega leta na dan 30.06.2010 pa 40 delavcev in 16 zunanjih delavcev ali študentov s polnim delovnim časom (glej Tabelo 4). Tabela 4: Kadrovska zasedba v družbi Datalab, d.d. po organizacijskih enotah v poslovnem letu 2010 Oddelek 30.06.2010 01.07.2009 Uprava 3 1 Prodaja 3 1 Razvoj 38 44 Marketing 4 4 Računovodstvo 3 2 Administracija 2 1 DL Akademija 2 0 Direktor DL SI 1 0 Skupaj 56 53 Vir: Datalab, Letno poročilo o poslovanju družbe Datalab Tehnologije d.d. 2010, 2010. 2 SWOT analiza kot pristop k streteški analizi podjetja Ena najpogostejših in najbolj popularnih analiz v sklopu poslovnih ved je SWOT analiza oziroma PSPN analiza v slovenski terminologiji. Analiza je izjemno koristna, sploh ker jo je moč aplicirati tako nase ali na katero koli drugo osebo kot tudi na vse ravni poslovanja produkt, 14
serijo produktov, gospodarsko druţbo ter mnogo drugih podobnih kategorij, kot je na primer, konkurenca itd. Pri SWOT analizi vzamemo pod drobnogled štiri aspekte, in sicer prednosti (angl. Strengths), slabosti (angl. Weaknesses), priloţnosti (angl. Opportunities) ter nevarnosti (angl. Threats). Namen analize je pomoč pri strateških odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje, katere programe opustiti ali jih ojačiti in podobno. Najprej je potrebno razmejiti prednosti/slabosti in priloţnosti/nevarnosti. Prva dva aspekta se nanašata na notranje dejavnike, druga dva na zunanje dejavnike. Glavna razlika pri tem je, da imamo pri notranjih dejavnikih nanje vpliv, da se prilagodimo, razvijemo, ali kako drugače ukrepamo. Pri notranjih dejavnikih se nahajamo v območju lastnega vpliva. Med te dejavnike sodijo na primer kadri, fizična sredstva gospodarske druţbe, organizacijska struktura, finančni resursi, komunikacijski sistemi, distribucijske poti, managerske sposobnosti in veščine idr. Če je gospodarska druţba v primerjavi s konkurenco znotraj katerega od naštetih področij boljša, potem govorimo o prednosti, če pa je konkurenca boljša od nas in smo znotraj določenega manj konkurenčni ali celo nekonkurenčni, potem govorimo o slabostih (Treven, 1992, str. 645). Proces SWOT analize se začne z odgovorom na sledeča sklopa vprašanj (Pučko, 2006a, str. 129 133): Kateri poslovni rezultati druţbe so boljši oziroma slabši od načrtovanih velikosti v preteklosti ter kateri poslovni rezultati so boljši oziroma slabši od doseţkov konkurence? Katere podstrukture ter njihove sestavine gospodarske druţbe so bolj ali manj doprinesle k poslovni uspešnosti? Pučko (2006a, str. 133) navaja, da ocenitev struktur gospodarske druţbe glede na doprinos k doseţeni poslovni uspešnosti opravimo na različne načine. Med njimi se najpogosteje uporabljata: subjektivno ocenjevanje profila komponent gospodarske druţbe, ki temelji na spoznanjih letnih analiz poslovanja gospodarske druţbe ter točkovno ocenjevanje prednosti in slabosti posameznih podstruktur. Če ţelimo celovito oceniti gospodarsko druţbo, je potrebno določiti podstrukture in oceniti njihov prispevek k doseţeni poslovni uspešnosti gospodarske druţbe. Analiziramo in ocenjujemo vsaj naslednje podstrukture: tehnološko, raziskovalno-razvojno, finančno, proizvodov ali storitev, 15
kadrovsko, organizacijsko in trţno. Pri procesu SWOT analize vzporedno potekata dve analizi, in sicer: zunanja in notranja analiza. Zunanja analiza obsega zbiranje informacij iz okolja ter njihovo analiziranje. Njena kakovost je v veliki meri odvisna od virov podatkov, količine podatkov, ki jih uporabimo in različnosti področij, na katere se podatki nanašajo. Pri zbiranju podatkov je pomembna sistematičnost. Pomagamo si lahko z javnimi bazami podatkov, trţnimi poročili, brošurami, strokovnimi publikacijami, intervjuji s kupci in dobavitelji, konkurenti in drugimi viri informacij. Uporaba interneta nam v veliki meri olajša izvedbo zunanje analize. Pri notranji analizi pa pridobivamo in analiziramo informacije o podjetju. Na koncu procesa definiramo prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti. Na osnovi le teh pa lahko poslovodstvo definira poslovne cilje in usmeritve. Končna strategija mora seveda biti razvita na temeljni prednosti, zmanjševanju pomanjkljivosti, izkoriščanju priloţnosti ob izogibanju nevarnostim. 2.1 Prednosti SWOT analize Z enostavno in razumljivo strukturo omogoča SWOT analiza vrednotenje sposobnosti gospodarske druţbe in analizo okolja v katerem le-ta posluje. Gospodarski subjekt lahko z njeno uporabo opredeli svoje prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti, ki prihajajo iz okolja. SWOT analiza omogoča dobiti podlago tudi za realno postavljanje ciljev in strategij za doseganje teh ciljev. Njena prednost je tudi v tem, da omogoča analizo posameznih izdelkov, programov in strateških poslovnih enot, ki so osnova analize strateškega poloţaja gospodarskega subjekta, poleg tega pa ima zelo široko področje uporabe. Uporabimo jo lahko praktično na kateremkoli področju. Po Gilesu ima SWOT analiza predvsem naslednje tri značilnosti (Giles, 1989, 76): Enostavnost in razumljivost, saj je njena posebnost v tem, da s svojo razumljivostjo zagotavlja dobro osnovo za analizo gospodarske druţbe. Hkrati z uporabo na njeni osnovi določenih strategij omogoča doseganje ciljev gospodarske druţbe v prihodnosti. Pri določanju in vrednotenju posameznih trditev niso potrebna posebna poslovna in druga znanja ter poznavanje informacijskih sistemov, so pa zaţelena in včasih tudi nujna, saj prispevajo k boljši objektivnosti SWOT analize. SWOT analiza je fleksibilna. Model lahko uporabljamo brez večjih informacijskih sistemov, je pa dovolj fleksibilen, da lahko vključimo vanj vse informacijske sisteme, ki so nam na voljo, in so zaradi boljše objektivnosti tudi potrebni. Prednost SWOT analize je tudi široka uporabnost. SWOT analiza omogoča, da lahko vrednotimo kvantitativne in kvalitativne informacije, znana in manj znana dejstva, kar je značilno za proces 16