TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA November 2016
TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA Založnik in izdajatelj Transparency International Slovenia Društvo Integriteta Avtor Sebastijan Peterka, Transparency International Slovenia Strokovni pregled in nadzor kakovosti Klaudijo Stroligo, nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Raziskovalna asistentka pri študijah primerov Neva Danaja Pirc Avtor mednarodne metodologije David Artingstall Vodja projekta Ana Čergič, Transparency International Slovenia Vodja mednarodnega projekta Laure Brillaud, Transparency International EU Oblikovanje BIRO 11 kreativne storitve d.o.o., Resljeva cesta 20, Ljubljana Tisk Grafex grafično podjetje, d.o.o., Podlipovica 31, Izlake Naklada: 150 Ljubljana, november 2016, prvi natis Gradivo je lektorirano. To delo je ponujeno pod mednarodno licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva-nekomercialno- Del jenje pod enakimi pogoji 4.0. Transparency International Slovenia 2016, Ljubljana. Vse pravice so pridržane. Ponatis v celoti ali v delih je dovoljen pod pogojem, da avtorske pravice ostanejo v lasti Transparency International Slovenia. Nobenega ponatisa bodisi v celoti bodisi v delih ni dovoljeno prodajati, razen če je vključeno v druga dela. Publikacijo se lahko razmnožuje v celotni ali delno za kakršno koli izobraževanje ali nepridobitno uporabo, in sicer brez posebnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic, pod pogojem, da je vir naveden. V Transparency International Slovenia bomo veseli vsakega izvoda publikacije, ki to publikacijo navaja kot vir. Omejitev odgovornosti Prizadevali smo si za pravilnost podatkov v tem poročilu. Za vse informacije znotraj dokumenta je verjeti, da so resnične. Kljub vsemu TI Slovenia ne more prevzeti odgovornosti za posledice uporabe dokumenta za druge namene in v drugih kontekstih. Priporočila odražajo mnenje TI Slovenia in ne predstavljajo stališč tistih, ki so navedeni, citirani ali intervjuvani, razen če je to posebej navedeno. Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. This project has been funded with support from the European Commission. The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein. This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 347.23 PETERKA, Sebastijan Nevidni lastniki : transparentnost dejanskega lastništva / [avtor Sebastijan Peterka]. - 1. natis. - Ljubljana : Transparency International Slovenia - društvo Integriteta, 2016 ISBN 978-961-93255-6-8 1. Gl. stv. nasl. 287515648
KAZALO 1. POVZETEK 4 2. PRIPOROČILA ODLOČEVALCEM 5 3. UVOD 6 3.1. O projektu 6 4. DEFINICIJA DEJANSKEGA LASTNIKA 7 4.1. Načini skrivanja lastništva 7 4.2. Zakaj je nestransparentno lastništvo problematično? 8 4.3. Transparentnost kot odgovor 10 5. EVALVACIJA ZAKONODAJNEGA OVIRA V SLOVENIJI 12 5.1. Definicija dejanskega lastnika 12 5.2. Obveznost ugotavljanja dejanskega lastnika 13 5.2.1. Subjekti tujega prava 14 5.3. Register 14 5.4. Druga zakonodaja 18 6. AKTERJI 20 6.1. Urad za preprečevanje pranja denarja 20 6.2. Zavezanci po ZPPDFT 21 6.2.1. Banke 21 6.2.2. Nefinančne dejavnosti in poklici 22 6.2.2.1. Računovodje, finančni in davčni svetovalci, revizorji in drugi ponudniki podjetniških storitev 22 6.2.2.2. Odvetniki in notarji 24 6.2.2.3. Slovenski državni holding, Družba za upravljanje terjatev bank ter drugi upravljalci in porabniki javnih sredstev 24
1. POVZETEK Dejanski lastniki so tiste fizične osebe, ki so končni lastniki, ki kako drugače nadzorujejo in upravljajo s pravno osebo, ali v imenu katerega se opravlja določena transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi. Dejansko lastništvo je mogoče z različnimi mehanizmi, kot so slamnato lastništvo, veriženje podjetij prek posrednikov, podjetij s polic in drugimi ukrepi, skrivati. Raziskave in afere kažejo, da se skrivanje lastništva zelo pogosto uporablja pri prikrivanju premoženja iz kaznivih dejanj, za utaje davkov, financiranje terorizma in druge protizakonite namene. Posledice tega pa čutimo vsi državljani. Transparentnost dejanskega lastništva je pomembna, saj preprečuje negativne pojave, povezane s skritim lastništvom, krepi zaupanje in je pomembna za gospodarstvo. Podatki o dejanskem lastniku bi morali biti dostopni v javnem registru vsakomur, register pa bi moral slediti najsodobnejšim standardom odprtih podatkov. To poročilo je po merilih mednarodne metodologije ocenilo zakonodajni okvir v desetih sklopih, ki določa stopnjo transparentnosti dejanskega lastništva. Na petstopenjski lestvici 1 je skupna ocena slovenskega zakonodajnega okvirja z 82 % dosegla najvišjo oceno, kar pomeni, da je zakonodajni okvir označen kot zelo močan. SKUPNA OCENA SKLOP Definicija dejanskega lastnika Ocena in odprava tveganj Dostopnost in natančnost informacij o dejanskih lastnikih Dostop do podatkov o dejanskih lastnikih Razkritje tujih skladov Dostop uradnih organov do informacij o tujih skladih Obveznosti finančnih institucij in drugih zavezancev Medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje Dostop s strani Finančne uprave Prinosniške delnice in drugi instrumenti 82% ZELO MOČNA OCENA SKLOPA Močna Zelo močna Povprečna Zelo močna Povprečna Zelo močna Zelo močna Zelo močna Zelo močna Močna Ocena je pričakovana, saj je Slovenija tik pred izidom tega poročila v svojo zakonodajo prenesla četrto Direktivo za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Kljub dobri oceni bi se morali odločevalci opredeliti do priporočil, ki so zapisana v tem poročilu, saj še vedno obstajajo nekatere vrzeli, ki bi jih bilo treba odpraviti. Zaradi tega se na ravni Evropske unije že obetajo nove spremembe, slovenski odločevalci pa bi se morali v pogajanjih dejavno zavzemati za višje standarde transparentnosti dejanskega lastništva. Poročilo ocenjuje tudi prakso na področju transparentnosti dejanskega lastništva, a ker se bo praksa vsaj do določene mere zaradi novega zakona vzpostavila na novo, se poročilo osredotoča na glavne akterje. Njihove zmogljivosti so splošno ocenjene kot dobre, vprašljivo pa je, ali bo mogoče zagotoviti učinkovit nadzor nad izvajanjem nekaterih zakonskih obveznosti na področju ugotavljanja dejanskega lastništva. 1 Zelo šibek, šibek, povprečen, močan, zelo močan. 4 TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA
2. PRIPOROČILA ODLOČEVALCEM Vlada naj v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma spremeni definicijo dejanskega lastnika gospodarskih družb na način, pri katerem bo pokazatelj neposrednega lastništva delež, ki bo največ 10-odstotni. Vlada naj zagotovi pravno podlago za javnost registra dejanskih lastnikov v obliki odprtih podatkov, skladno z mednarodnimi standardi na tem področju. Upravljalec registra naj zagotovi dostop do baze registra dejanskih lastnikov v strojno berljivi obliki. Predstavniki vlade naj se v mednarodni skupnosti dejavno zavzemajo za sprejemanje ukrepov, ki povečujejo transparentnost dejanskega lastništva. Urad za preprečevanje pranja denarja naj dejavno in učinkovito preverja pravilnost in ažurnost podatkov v registru dejanskih lastnikov. Glavni deležniki naj z vsebinsko podporo Urada za preprečevanje pranja denarja zagotovijo dostopno in dovolj pogosto izobraževanje za zavezance po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, še posebej na področju ugotavljanja dejanskega lastništva. Vlada naj zapolni pravne vrzeli v drugih zakonih in podzakonskih aktih, ki omogočajo skrivanje lastništva. Vlada naj ukine prinosniške delnice. Vlada naj dopolni zakonodajo in drugo regulativo na način, da bo transparentno dejansko lastništvo pogoj za pridobivanje javnih sredstev (prek javnih naročil in na druge načine) in za sodelovanje pri postopkih prodaje državnega premoženja. Vlada naj izboljša zaščito prijaviteljev in žvižgačev, da bodo ustrezno zaščiteni v primeru naznanitev nezakonitih in neetičnih ravnanj. TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA 5
3. UVOD Mednarodne afere, povezane z oazami anonimnosti, 2 so v zadnjih letih jasno pokazale, na kakšen način nekateri posamezniki izkoriščajo pravne praznine za skrivanje premoženja. V mnogih primerih gre za kriminalce, utajevalce davkov, dolžnike in financerje terorizma. Države in mednarodne organizacije se tako na afere odzivajo s pospešenim sprejemanjem zakonodaj nih in drugih ukrepov, vse več je pozivov k celostnemu mednarodnemu pristopu. Od tega odziva bo odvisno, ali bo skrivanje lastništva tistim z denarjem na voljo le nekaj klikov stran, ali pa se bo to ustrezno otežilo.»preprečevanje skritega lastništva bo moralo postati strateški cilj v središču politik«joseph Stiglitz in Mark Pieth. Nedvomno bodo v prihodnosti razviti tudi novi načini skrivanja lastništva, ki se bodo prilagodili novim ukrepom, zato bo treba področje nenehno raziskovati in se ustrezno odzivati. To pomeni, da bo moralo preprečevanje teh negativnih pojavov postati eden izmed strateških ciljev, ki bodo postavljeni v središče politik. 3 V prihodnosti bo pomembno tudi, da ukrepe spremljajo konkretne utemeljitve in pričakovani pozitivni učinki, da vsi deležniki prepoznajo vrednost povečane stopnje transparentnosti in je ne vidijo zgolj kot povečanje administrativnega bremena. 4 3.1. O PROJEKTU Projekt Transparentno dejansko lastništvo oz. Enhancing Beneficial Ownership Transparency poteka v šestih državah Evropske unije (EU). 5 Poteka v luči prenosa četrte Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma 6 (v nadaljevanju: Direktiva), sprejete maja 2015, v nacionalne pravne okvirje. Hkrati je kmalu po začetku projekta po svetu močno odmevala afera Panamski dokumenti, ki je še dodatno izpostavila problematiko skrivnega lastništva in poudarila pomen ukrepanja proti netransparentni ter potencialno nezakoniti ali neetični praksi. Evropska komisija (EK) se je po Panamskih dokumentih odzvala z novim predlogom direktive, 7 posamezne države so se zavezale k višjim standardom transparentnosti. 8 Nove ukrepe napovedujejo tudi v specializiranih mednarodnih organizacijah. 9 Cilji enoletnega projekta so oceniti nacionalne pravne okvirje, njihovo skladnost z mednarodnimi standardi in prakso pri transparentnosti dejanskega lastništva pravnih oseb, 10 identificirati tveganja in pomanjkljivosti ter predlagati rešitve. Hkrati pa je cilj s študijami primerov javnosti v praksi prikazati problematiko skritega lastništva in možne posledice tega na posamezne države. To poročilo je rezultat teh ciljev. Metodologija je obsegala dva dela. Prvi del je vprašalnik, s pomočjo katerega so ovrednoteni predvsem normativni okvirji in skladnost z mednarodnimi standardi. Drugi del je ocena učinkovitosti izvajanja zakonodaje in ukrepov za ugotavljanje dejanskega lastnika v praksi. Ker je bil v času nastajanja poročila sprejet nov Zakon o preprečevanju denarja in financiranja terorizma, se je ocena učinkovitosti bolj osredotočila na ključne akterje in njihovo vlogo pri ugotavljanju dejanskih lastnikov. 11 2 Tako nobelovec Joseph E. Stiglitz in strokovnjak za preprečevanje korupcije Mark Pieth v svojem poročilu označita pravne ureditve, ki ne sledijo mednarodnim standardom in trendom na področju transparentnosti ali pa jim namenoma nasprotujejo. 3 Stiglitz, Joseph E. in Mark Pieth. 2016. Overcoming the Shadow Economy. Dostopno prek: https://assets.documentcloud.org/documents/3219549/ Stiglitz-and-Pieth-Overcoming-the-Shadow-Economy.pdf (20.11.2016), str. 1. 4 Fenwick, Mark in Erik P.M. Vermeulen. 2016. Disclosure of Beneficial Ownership after the Panama Papers. Washington: International Finance Corporation. Dostopno prek: http://www.ifc.org/wps/wcm/connect/62d48198-f722-48f0-80fc-172e68649bdd/focus-14.pdf?mod=ajperes (5.11.2016). 5 Poleg Slovenije so v projekt vključeni partnerji iz Češke, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske in Italije. Francija sodeluje kot opazovalka. Projekt poteka med marcem 2016 in februarjem 2017. 6 Direktiva o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Uradni list Evropske unije, 2015/849. Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/txt/html/?uri=celex:32015l0849&from=en (25.9.2016). 7 Evropska komisija. 2016. Proposal for amending Directive (EU) 2015/849. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/justice/criminal/document/files/ aml-directive_en.pdf (10.10.2016). 8 Elgot, Jessica. 2016. World leaders pledge to tackle corruption at London summit as it happened. Dostopno prek: https://www.theguardian.com/politics/ live/2016/may/12/david-cameron-london-anti-corruption-summit-live (30.8.2016). 9 Financial Action Task Force. 2014. FATF Guidance Transparency and Beneficial Ownership. Dostopno prek: http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/ reports/guidance-transparency-beneficial-ownership.pdf (16.9.2016). 10 V poročilu se izraz pravna oseba nanaša tudi na druge pravne oblike, ki nimajo statusa pravne osebe, a prav tako spadajo v mednarodno sprejete definicije, npr. ustanove, subjekti tujega prava ipd. 11 Ocena učinkovitosti v tem poročilu tudi ni številčno ovrednotena. 6 TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA
4. DEFINICIJA DEJANSKEGA LASTNIKA Dejanski lastnik 12 pravne osebe je po definiciji Financial Action Task Force (v nadaljevanju: FATF) 13 naslednji: Dejanski lastnik pomeni fizično osebo oziroma fizične osebe, ki so končni* lastniki subjekta** oziroma so na vrhu verige njenega obvladovanja, in/ali fizično osebo, v imenu katere se transakcija izvede. Definicija vključuje tudi osebe, ki izvajajo končni dejanski nadzor oziroma z odločitvami obvladujejo pravne osebe ali dogovore. * Formulaciji»končna last ali obvladovanje«oziroma»končno dejansko obvladovanje«se nanašata na situacije, pri katerih je lastništvo/ obvladovanje udejanjeno prek lastniške verige ali z obvladovanjem, ki ni neposredno. ** Ta definicija velja tudi za dejanskega lastnika ali upravičenca police življenjskega ali drugega naložbenega zavarovanja. 14 Tej opredelitvi v krajši obliki povečini sledi tudi definicija G20. 15 Bistveno določilo definicije dejanskega lastništva je, da ga vedno lahko pripišemo zgolj fizični osebi. Pravna oseba torej v nobenem primeru po definiciji ne more biti dejanski lastnik, saj za vsako pravno osebo na koncu stoji fizična oseba. 16 V tem so si mednarodno uveljavljene definicije enotne. Tako pri definiranju kot pri ugotavljanju dejanskega lastnika je ključno, da se sledi dejanskemu stanju pri upravljanju, nadzoru in koristih: kdo obvladuje poslovanje pravne osebe ali kdo ima (ekonomske) koristi od podjetja oz. posameznih transakcij, 17 ki se izvajajo. Treba pa je upoštevati tudi vrsto pravne osebe, saj se upravljanje in koristi lahko razlikujejo pri posameznih vrstah pravnih oseb. Formalno lastništvo ali formalna upravljavska funkcija (direktor, predsednik upravnega ali nadzornega odbora ipd.) po mednarodno uveljavljenih standardih nista edina ali ključna znaka dejanskega lastništva. 18 Kljub temu se definicije v nekaterih nacionalnih zakonodajah še vedno opirajo na formalne vidike lastništva in upravljanja, predvsem na določeno višino lastniškega deleža, največkrat med 10 in 25 %. 19 4.1. NAČINI SKRIVANJA LASTNIŠTVA Razlogov za skrivanje dejanskega lastnika je veliko, treba pa je poudariti, da niso vsi povezani s prekrški, kaznivimi dejanji ali slabimi nameni. Kljub temu desetletja prakse na tem področju kažejo, da je skrito lastništvo tesno povezano z mnogimi negativnimi družbenimi pojavi, ki imajo lahko daljnosežne posledice na kakovost življenja državljanov po vsem svetu. Problematika pa je obsežna, saj je odpiranje podjetij v dobi informacijske tehnologije relativno enostavno, 20 število odprtih podjetij pa visoko. Le v ZDA vsako leto ustanovijo dva milijona podjetij. 21 12 Termin beneficial owner se je v slovenski jezik prevajal pod različnimi imeni: dejanski lastnik, končni lastnik, ekonomski upravičenec idr. V tem poročilu je uporabljen prevod dejanski lastnik, saj je ta izraz uporabljen tudi v slovenski zakonodaji. Zgodovina termina beneficial owner sega v Združeno kraljestvo okrog 12. stoletja. Več si lahko preberete v Van der Does De Willeboies, Emile et al. 2011. The Puppet Masters - How the Corrupt Use Legal Structures to Hide Stolen Assets and What to Do About It. Washington: EBRD in World Bank. Dostopno prek: https://star.worldbank.org/star/sites/star/files/puppetmastersv1.pdf (20.8.2016), str. 18. 13 FATF je medvladno delovno telo, ki je bilo ustanovljeno leta 1989 s strani članic G7 z namenom učinkovitega spopadanja s pojavom pranja denarja. FATF postavlja standarde na področju pranja denarja in financiranja terorizma in nadzira njihovo izvajanje. 14 Financial Action Task Force. 2014. FATF Guidance Transparency and Beneficial Ownership. Dostopno prek: http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/ reports/guidance-transparency-beneficial-ownership.pdf (16.9.2016), str. 8: Beneficial owner refers to the natural person(s) who ultimately* owns or controls a customer* and/or the natural person on whose behalf a transaction is being conducted. It also includes those persons who exercise ultimate effective control over a legal person or arrangement. * Reference to ultimately owns or controls and ultimate effective control refer to situations in which ownership/control is exercised through a chain of ownership or by means of control other than direct control. ** This definition should also apply to beneficial owner or a beneficiary under a life or other investment linked insurance policy. 15 G20 je mednarodno združenje dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev. 16 Van der Does De Willeboies, Emile et al. 2011. The Puppet Masters - How the Corrupt Use Legal Structures to Hide Stolen Assets and What to Do About It. Washington: EBRD in World Bank. Dostopno prek: https://star.worldbank.org/star/sites/star/files/puppetmastersv1.pdf (20.8.2016), str. 19. 17 Svetovna banka navaja več situacij, v katerih lastniki morda nimajo prevladujočega vpliva, sploh ko gre za posamezne transakcije podjetja v teh primerih lahko prevladujoče vplivajo direktorji ali drugi vodstveni kadri, pri nekaterih odločitvah v določenih situacijah pa tudi kreditodajalci ali upniki. Ibid., str. 22. 18 Ibid., str. 3, 19. 19 Ibid., str. 24 5. 20 Raziskovalci so v več državah odpirali anonimna podjetja brez težav in z nizkimi stroški. Ibid., str. 42, 59, 86. 21 Global Witness. 2016. Chancing it How secret company ownership is a risk to investors. Dostopno prek: https://www.globalwitness.org/documents/18609/ Chancing_It_FINAL.pdf (15.9.2016), str. 4. TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA 7
Obstajajo številni načini in mehanizmi, ki omogočajo skrivanje dejanskega lastništva. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) kot najpogostejše načine navaja uporabo prinosniških delnic, 22 delničarjev zastopnikov oziroma slamnatih lastnikov (ang. nominee shareholder), slamnatih direktorjev (ang. nominee directors), veriženje podjetij ter uporabo posrednikov (registracijski agenti, skladi, odvetniki idr.). 23 Na drugi strani Svetovna banka v svoji analizi izpostavlja uporabo t. i. slamnatih podjetij. 24 O njih podatki niso dostopni predvsem zato, ker ne opravljajo dejavnosti, nimajo spletnih strani in ne ponujajo drugih informacij. 25 Za skrivanje dejanskega lastnika pa se takemu podjetju dodajajo tudi drugi ukrepi, npr. odprtje podjetja v tuji davčni jurisdikciji, izvajanje nadzora prek pogodb (namesto prek registriranega lastništva ali vodstvene funkcije), uporabo prinosniških delnic ter uporabo večjega števila podjetij. Dodatno težavo predstavljajo tudi t. i. podjetja s police (ang. shelf company). To so pravne osebe, ki jih ustanovijo registracijska podjetja oz. drugi ponudniki takih storitev in so vpisana v poslovni register, a niso dejavna. Nedejavno podjetje lahko po več letih kupi stranka registracijskega podjetja. Pri takih podjetjih je še bolj zahtevno ugotavljati lastništvo, saj dajejo vtis, da obstajajo že dlje časa, kot so v resnici dejavna. Na voljo za nakup so tudi več let stara podjetja, cene pa rastejo s starostjo in navidezno dejavnostjo, ki jo je mogoče prikazati s pomočjo uradnih dokumentov. Tipologija Svetovne banke tudi dodatno razdela slamnate lastnike (ang. surrogates), saj loči med najetimi lastniki (nominee) ter osebami, ki so z dejanskim lastnikom osebno povezane. 26 4.2. ZAKAJ JE NESTRANSPARENTNO LASTNIŠTVO PROBLEMATIČNO? Podatki kažejo, da se podjetja s skritim lastništvom uporabljajo za številne negativne pojave, ki kažejo na resnost problematike in nujnost ukrepanja. 27 Podjetja z nejasnim lastništvom se uporabljajo za pranje denarja, saj je z njimi laže skriti nezakonito pridobljeno premoženje. Taka podjetja se uporabljajo tudi pri korupcijskih dejanjih. Zaradi možnosti skrivanja premoženja se anonimna podjetja uporablja tudi za skrivanje premoženja pred kreditodajalci in drugimi upniki. 28 Študije Svetovne banke 150 primerov t. i. velike korupcije kažejo, da je za skrivanje dejanskega lastništva večinoma uporabljenih več vzvodov ali pravnih oseb, od tega je bil v več kot dveh tretjinah primerov uporabljen slamnati lastnik. 29»Skrito lastništvo je povezano z mnogimi negativnimi pojavi«prav tako je uporaba anonimnih podjetij pogosta pri izogibanju davkov in davčnih utajah. 30 Glavni izziv pri preprečevanju obeh omenjenih pojavov je obilica možnosti za skrivanje premoženja. Čeprav se izmenjava informacij med državami in njihovimi davčnimi uradi povečuje in se uvajajo novi mehanizmi za preprečevanje neplačevanja davkov, na drugi strani davčni zavezanci uporabljajo vse bolj zapletene mehanizme za anonimizacijo premoženja. V ta namen uporabijo predvsem anonimna podjetja v tujih davčnih jurisdikcijah (predvsem v t. i. davčnih oazah), slamnata podjetja pa tudi druge načine 22 Delnice ločimo na imenske (se glasijo na imetnika, so praviloma vpisane v register ter niso prenosljive) ter prinosniške (prenosljive). Ljubljanska borza. Slovar borznih izrazov. Dostopno prek: http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?crka=d&doc=791 (29.10.2016). Podrobneje je uporaba prinosniških delnic v Sloveniji predstavljena v Poglavju 5.4. 23 Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. 2001. Behind the Corporate Veil using corporate entities for illicit purposes. Dostopno prek: https:// www.oecd.org/corporate/ca/43703185.pdf (16.9.2016), str. 29 33. 24 Svetovna banka za slamnato podjetje oz. shell company šteje podjetje, ki ni dejavno, torej je registrirano, a ne opravlja dejavnosti, nima zaposlenih ali večjega premoženja. Van der Does De Willeboies, Emile et al. 2011. The Puppet Masters - How the Corrupt Use Legal Structures to Hide Stolen Assets and What to Do About It. Washington: EBRD in World Bank. Dostopno prek: https://star.worldbank.org/star/sites/star/files/puppetmastersv1.pdf (20.8.2016), str. 34. 25 Ibid., str. 34 6. 26 Ibid., str. 35 64. 27 Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. 2014. Foreign bribery report An analysis of the crime of bribery of foreign public officials. Dostopno prek: http://www.keepeek.com/digital-asset-management/oecd/governance/oecd-foreign-bribery-report_9789264226616-en (20.9.2016), str. 8. Tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. 2001. Behind the Corporate Veil using corporate entities for illicit purposes. Dostopno prek: https://www.oecd.org/corporate/ca/43703185.pdf (16.9.2016), str. 35. 28 Ibid., str. 7. 29 Van der Does De Willeboies, Emile et al. 2011. The Puppet Masters - How the Corrupt Use Legal Structures to Hide Stolen Assets and What to Do About It. Washington: EBRD in World Bank. Dostopno prek: https://star.worldbank.org/star/sites/star/files/puppetmastersv1.pdf (20.8.2016), str. 58 in 65. 30 Pri obravnavi (ne)plačevanja davkov je treba ločiti med tremi izrazi: davčnim načrtovanjem, davčnemu izogibanju in utaji davkov. Načrtovanje je legalna in legitimna praksa, pri čemer posameznik ali podjetje optimizirajo svoje poslovanje na način, ki omogoča znižanje davčne osnove. Davčno izogibanje je prav tako legalno, saj z njim davčni zavezanec ne krši obstoječe zakonodaje, a navadno izkorišča nedorečenost zakonodaje ali njene sive lise. Tako si zniža davčno obveznost, čeprav ne sledi namenu in duhu zakona (npr. selitev sedeža podjetja v pokrajino, kjer velja davčna olajšava za podjetja, čeprav tam podjetje ne opravlja in nima namena opravljati dejavnosti). Utaja je kršitev davčne zakonodaje in se jo sankcionira. Za več glej: Balco, Tomas in Xeniya Yeroshenko. 2015. Taxation and Corporate Tax Burden. Brno: Policy Research Center, str. 80. 8 TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA
uporabe podjetij za skrivanje dejanskega lastništva. 31 To omogoča izogibanje plačevanju in utajo davkov, kar manjša prihodke države in slabša njeno javnofinančno stanje. To posledično vpliva tudi na kakovost in dostopnost javnih služb. Vse do zdaj naštete in mnoge druge negativne pojave je v aprilu 2016 razkrila t. i. afera Panamski dokumenti. Razkritje dokumentov odvetniške družbe Mossack-Fonseca je podalo uvid v svet anonimnih podjetij in razsežnost tega problema. 11,5 milijona dokumentov iz obdobja od 1977 do 2015 je razkrilo mehanizme skrivanja premoženja v različnih državah. Anonimna podjetja so se uporabljala za pranje denarja, pridobljenega z ropi, goljufijami, korupcijo ali prekupčevanjem s prepovedanimi substancami, za davčne utaje, financiranje terorističnih skupin, obvode mednarodnih sankcij ter druge namene. 32 V aferi se je pojavilo tudi nekaj podjetji s slovenskimi dejanskimi lastniki. 33 Tudi slovenski organi razkrivajo primere, v katerih je bilo anonimno lastništvo ključen element za omogočanje ali skrivanje prekrškov ali kaznivih dejanj. Tako v primerih, ki jih objavlja Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad), med zaznanimi tipologijami pranja denarja izpostavlja tako uporabo slamnatih podjetij kot tudi uporabo offshore podjetij. V obeh primerih je identifikacija dejanskih lastnikov, zastopnikov ali drugih povezanih oseb otežena. 34 V posameznih obravnavanih primerih suma pranja denarja med letoma 2008 in 2011 sta ta dva vzvoda večkrat uporabljena. 35 V 2014 so med 160 transakcijami, ki jih je Urad predal v obravnavo policiji in tožilstvu, zaznali približno 26 % zadev, pri katerih je bilo vpleteno slamnato ali offshore podjetje. 36 Skrito lastništvo ima tudi širše negativne družbene posledice. Zaradi pogostosti zlorab negativno vpliva na poslovna okolja, v katerih se pojavlja. Študije primerov iz poročila organizacije Global Witness kažejo več možnih tveganj za negativne posledice pri poslovanju z anonimnimi podjetji. Podjetja s poslovanjem s takimi podjetji tvegajo: finančne izgube (zaradi goljufij, podkupnin ipd.), kazni v sodnih postopkih, povečanje stroškov s sodnimi postopki ter zmanjšanje ugleda v poslovnem okolju in družbi. To lahko dolgotrajno negativno vpliva na prihodke in povzroči stroške vpeljave dodatnih preventivnih mehanizmov, to pa vpliva tudi na vrednost podjetja na trgu. 37 Raziskave kažejo tudi daljnosežnost posledic zlorab anonimnih podjetij na vsakdanja življenja posameznikov. Transparency International Velika Britanija je v svoji raziskavi leta 2015 odkrilo, da je več kot tri četrtine nepremičnin v najelitnejših soseskah Londona v lasti podjetij iz davčnih jurisdikcij, kjer je transparentnost lastništva nizka ali neobstoječa (npr. Britanski Deviški otoki ali ameriška zvezna država Delaware). 38 Poleg visokega tveganja za pranje denarja pa je ključno tudi, da visok delež nepremičnin ni v uporabi, 39 to pa negativno vpliva tako na stanje teh nepremičnin kot tudi na celoten nepremičninski trg. S tem je vstop na trg prvim kupcem (predvsem mladim) onemogočen, kar slabša socialni 31 EURODAD. 2015. Fifty Shades of Tax Dodging. Dostopno prek: http://www.eurodad.org/files/pdf/1546494-fifty-shades-of-tax-dodging-the-eu-s-rolein-supporting-an-unjust-global-tax-system.pdf (17.9.2016), str. 26. 32 Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev. 2016. Milijoni dokumentov dajejo vpogled v svet globalnega kriminala in korupcije. Delo, 3.4.2016. Dostopno prek: http://www.delo.si/svet/globalno/veliko-razkritje-financnih-dokumentov-povezanih-z-davcnimi-oazami-omogoca-vpogled-v-svet-globalnega-kriminala-in-korupcije.html (16.9.2016). 33 Več na: http://www.delo.si/assets/info5/dosje/panamapapers/goto.html. 34 Urad za preprečevanje pranja denarja. Zaznane tipologije pranja denarja. Dostopno prek: http://www.uppd.gov.si/si/delovna_podrocja/objavljeni_ posamezni_vsebinski_sklopi/tipologije/zaznane_tipologije (16.9.2016). 35 Urad za preprečevanje pranja denarja. Posamezni obravnavani primeri sumov pranja denarja v letih 2008 in 2009. Dostopno prek: http://www.uppd. gov.si/fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/dokumenti/tipologije_primeri_2008_2009.pdf (24.9.2016). Urad za preprečevanje pranja denarja. Posamezni obravnavani primeri sumov pranja denarja v letih 2010. Dostopno prek: http://www.uppd.gov.si/ fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/dokumenti/tipologije_primeri_2010.pdf (24.9.2016). Urad za preprečevanje pranja denarja. Posamezni obravnavani primeri sumov pranja denarja v letih 2011. Dostopno prek: http://www.uppd.gov.si/ fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/dokumenti/obravnavani_primeri_sumov_pranja_denarja_v_letu_2011.pdf (24.9.2016). 36 Urad za preprečevanje pranja denarja. Poročilo o delu Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Dostopno prek: http://www.uppd. gov.si/fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/delourada/letno_porocilo_2014.pdf (11.10.2016), str. 23 4. 37 Global Witness. 2016. Chancing it How secret company ownership is a risk to investors. Dostopno prek: https://www.globalwitness.org/documents/18609/ Chancing_It_FINAL.pdf (15.9.2016), str. 6 12. 38 Maxwell, Nick ur. 2015. Don t look, won t find. London: Transparency International UK, str. 12. 39 Maxwell, Nick ur. 2015. Don t look, won t find. London: Transparency International UK, str. 9. TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA 9
položaj prebivalcev Londona. 40 Nobelovec Stiglitz je celo zapisal, da anonimna podjetja prispevajo k svetovni stopnji neenakosti. 41 Tudi Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) opaža, da na slovenski nepremičninski trg vstopajo tuja podjetja z namenom prikrivanja dejanskega lastnika. 42 4.3. TRANSPARENTNOST KOT ODGOVOR Zakaj je torej pomembno, da je dejansko lastništvo razkrito in dostopno javnosti, ne le organom odkrivanja in pregona? Nevladna organizacija Global Witness navaja osem razlogov za transparentnost dejanskih lastnikov podjetij. S transparentnostjo lastništva in onemogočanjem skrivnega lastništva se v prvi vrsti ustvarja okolje, ki znatno prispeva k varnosti potrošnikov in podjetij na trgu, saj je o ponudniku določenih izdelkov znanih več informacij. Predvsem je to pomembno za večje ali bolj tvegane naložbe. 43 Tudi v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: ZPPDFT) je v 46. členu jasno zapisano, da je namen javnosti podatkov zagotavljanje»višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij«. 44 Prav tako javnost podatkov izboljša položaj manjših gospodarskih subjektov, ki lahko z javnim registrom razpolagajo z več informacijami in so tako lahko v določenih situacijah v bolj enakovrednem položaju z večjimi gospodarskimi družbami. 45»Transparentnost prispeva k varnosti na trgu«- Global Witness Hkrati odprtost in dostopnost do podatkov o dejanskih lastnikih omogoča civilni družbi, da laže odkriva nepravilnosti in jih poroča pristojnim organom ter išče rešitve. S tem olajša delo tudi organom odkrivanja in pregona. 46 Pri obstoječem številu podjetij in transakcij je od nadzornih organov nemogoče pričakovati, da imajo zmogljivosti za odkrivanje vseh nepravilnosti, zato je vloga civilne družbe lahko ključna. Navsezadnje to dokazujejo največje afere zadnjih let (Panama- Papers, Luxleaks, Swissleaks ipd.) nepravilnosti odkriva civilna družba s pomočjo posameznikov, ki imajo primeren dostop do podatkov. Z razširitvijo kroga dostopa bi lahko torej povečali možnost odkrivanja nepravilnosti ter jih sčasoma zmanjšali. Hkrati bi z zagotavljanjem dostopa zagotavljali višjo raven kakovosti podatkov v registrih, saj lahko civilna družba s svojimi analizami ključno prispeva k razvoju registrov v prvih letih delovanja. 47 Transparentnosti si ne želi zgolj civilna družba, temveč tudi poslovneži, saj jih je v raziskavi Ernst&Young 91 % odgovorilo, da jim je pomembno, da vedo, kdo je dejanski lastnik podjetja, s katerim poslujejo. 48 Nekateri celo menijo, da anonimna podjetja v sodobni ekonomiji ne bi smela obstajati, saj negativno vplivajo na ugled celotnega gospodarstva. 49 V organizaciji The B Team, ki združuje vplivne poslovneže, navajajo, da bi povečana transparentnost dejanskih lastnikov pozitivno 40 Booth, Rober, Helena Bengtsson in David Pegg. 2016. Revealed: 9% rise in London properties owned by offshore firms. The Guardian, 26.5.2016. Dostopno prek: https://www.theguardian.com/money/2016/may/26/revealed-9-rise-in-london-properties-owned-by-offshore-firms (22.10.2016). O podobnih posledicah na nepremičninski trg poročajo tudi iz ZDA. Glej: Swanson, Ana. 2016. How secretive shell companies shape the U.S. real estate market. The Washington Post, 12.4.2016. Dostopno prek: https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2016/04/12/how-secretive-shellcompanies-shape-the-u-s-real-estate-market (15.10.2016). 41 Stiglitz, Joseph E. in Mark Pieth. 2016. Overcoming the Shadow Economy. Dostopno prek: https://assets.documentcloud.org/documents/3219549/ Stiglitz-and-Pieth-Overcoming-the-Shadow-Economy.pdf (20.11.2016), str. 4. 42 Ferlič Žgajnar, Brigite. 2016. Preseneča me, kako so nekateri pripravljeni zastaviti svoje dobro ime. Delo, 18.4.2016. Dostopno prek: http://www.delo.si/ ozadja/preseneca-me-kako-so-nekateri-pripravljeni-zastaviti-svoje-dobro-ime.html (20.10.2016). 43 Sharp, Rosie. 2016. Eight reasons why everybody needs to be able to see company ownership information (not just the police). Dostopno prek: https:// www.globalwitness.org/en/blog/eight-reasons-why-we-all-need-be-able-see-beneficial-ownership-information-rather-just-police (10.9.2016). 44 Predlog Ministrstvo za finance. 2016. Predlog Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma predlog za obravnavo. Dostopno prek: http://www.uppd.gov.si/fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/dokumenti/vg_zppdft_20160627.pdf (25.8.2016), str. 61. 45 Sharp, Rosie. 2016. Eight reasons why everybody needs to be able to see company ownership information (not just the police). Dostopno prek: https:// www.globalwitness.org/en/blog/eight-reasons-why-we-all-need-be-able-see-beneficial-ownership-information-rather-just-police (10.9.2016). 46 Ibid. 47 Transparency International EU je denimo ob javni objavi registra lobistov z analizo ugotovila mnogo napak in s svojimi predlogi obveščala Evropsko komisijo. Transparency International EU. 2015. More than half the entries on the Brussels lobby register are inaccurate, incomplete or meaningless. Dostopno prek: http://www.transparencyinternational.eu/2015/09/press-release-more-than-half-the-entries-on-the-brussels-lobby-register-are-inaccurate-incomplete-or-meaningless-2 (3.10.2016). 48 EY. 2016. Global Fraud Survey 2016. Dostopno prek: http://www.ey.com/gl/en/services/assurance/fraud-investigation---dispute-services/ey-global-fraudsurvey-2016-combating-corruption-as-a-global-priority (10.10.2016). 49 Walker v The B Team. 2015. Ending Anonymous Companies. Dostopno prek: https://issuu.com/the-bteam/docs/bteam_business_case_report_final. we?e=15214291/11025500 (2.10.2016), str. 5. 10 TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA
vplivala na konkurenčnost na trgih. Prav tako bi zmanjšala poslovna tveganja, saj bi imela podjetja dodaten kanal preverjanja, s kom poslujejo, s čimer bi se zmanjšale možnosti poslovnih goljufij, v katere so pogosto vpletena anonimna podjetja. To bi posledično manjšalo finančno izpostavljenost ter povečevalo stabilnost podjetij. Obenem pa The B Team poudarja pomen transparentnosti dejanskih lastnikov za bolj učinkovit pregon nepravilnosti. 50 Več študij dokazuje, da so javni registri dejanskih lastnikov ekonomsko upravičeni, saj so cenejši kot nedostopnost ali težja dostopnost do podatkov. Ena izmed raziskav na primer navaja, da bi bil strošek vzpostavitve javnega registra (izračun je narejen za Veliko Britanijo), ki omogoča brskanje (iskanje) in je redno osvežen, še enkrat manjši od prihranka. Prihranki bi izhajali predvsem iz časa, ki se zdaj porabi za ugotavljanje lastništva pri različnih postopkih preverjanja strank in poslovnih partnerjev. Hkrati pa bi dostopnost javnih registrov omogočala lažje odkrivanje izgubljenih ali nezakonito odtujenih sredstev. 51 Transparentno dejansko lastništvo bi torej moralo biti urejeno prek javno dostopnih, brezplačnih registrov, ki vsebujejo redno osvežene in verodostojne podatke, objavljeni pa so skladno z najsodobnejšimi standardi za odprtost podatkov. 50 The B Team. 2015. Ending Anonymous Companies. Dostopno prek: https://issuu.com/the-bteam/docs/bteam_business_case_report_final. we?e=15214291/11025500 (2.10.2016), str. 8 9. 51 Global Witness. 2013. Requiring beneficial ownership information to be put in the public domain is cheap. Dostopno prek: https://www.globalwitness. org/en/archive/howell (16.9.2016). TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA 11
5. EVALVACIJA ZAKONODAJNEGA OVIRA V SLOVENIJI Pravni okvir dejanskemu lastništvu daje Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: ZPPDFT), ki dejansko lastništvo opredeljuje in v zvezi z njim različnim akterjem nalaga obveznosti, čeprav to ni edini zakon, ki vpliva na krajino dejanskega lastništva v Sloveniji. Novi ZPPDFT je bil sprejet na 23. redni seji Državnega zbora 20. 10. 2016, s tem pa je bila v slovenski pravni red prenešena Direktiva. Predlog ZPPDFT je bil predstavljen kmalu po sprejetju Direktive v 2015, v proces te relativno dolge javne razprave pa je bilo vključenih več deležnikov, ki so podali precej predlogov in pripomb k zakonu. 52 V okviru te raziskave je bil po mednarodni metodologiji 53 ocenjen novi zakon, čeprav je bil v času pisanja v procesu sprejemanja oz. še ni stopil v veljavo. Zaradi tega raziskava ni mogla v popolnosti zajeti prakse na tem področju, saj jo bodo na novo sprejeti zakon in njegovi morebitni prihodnji popravki v nekaterih ozirih prav gotovo definirali na novo. Zato se bomo v nadaljevanju pri oceni prakse opirali predvsem na akterje, hkrati pa bo podanih nekaj predvidevanj glede učinkov nove zakonodaje, ki jih bo lahko preverila kakšna druga raziskava v prihodnosti. 5.1. DEFINICIJA DEJANSKEGA LASTNIKA SKLOP Definicija dejanskega lastnika OCENA SKLOPA Močna Dejanskega lastnika ter s tem povezane obveznosti opredeljuje Poglavje 3.3.2.2 zakona. Dejanskega lastnika definira 33. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in se glasi:»dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.«54 S tem je definicija usklajena z Direktivo in mednarodnimi standardi s področja dejanskega lastništva, saj opredeljuje dejanskega lastnika kot fizično osebo, ki je formalni lastnik ali kako drugače vpliva na pravno osebo. Podobno definicijo je sicer vseboval že prej veljavni zakon. 55 Nadaljnji členi opredeljujejo dejanskega lastnika glede na vrsto pravnega subjekta: gospodarski subjekt, tuji sklad in druge tuje pravne osebe, subjekt brez poslovnih deležev in ustanova, samostojni podjetnik, enoosebna družba z omejeno odgovornostjo ter proračunski uporabnik. S tem novi zakon to področje ureja podrobneje od prejšnjega. Ugotavljanje dejanskega lastnika bo z gotovostjo najbolj zaznamovala definicija dejanskega lastnika gospodarskega subjekta. V 35. členu je dejanski lastnik gospodarskega subjekta opredeljen kot: 1. vsaka fizična oseba, ki: je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta; 2. vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju. 52 ZPPDFT: Odgovori na bistvene pripombe, prejete v fazi javne obravnave. Dostopno prek: http://www.uppd.gov.si/fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/ dokumenti/javna_obravnava_tabela_odgovori.pdf (6.11.2016). 53 Celotna metodologija z odgovori je dostopna na: http://www.transparency.si/images/publikacije/bo/bo_methodology.pdf. 54 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 68/16. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id= ZAKO7132 (20.11.2016). 55 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 16/14. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako4684 (16.9.2016), 3. člen. 12 TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA
V nadaljevanju ZPPDFT navaja, da je pokazatelj neposrednega lastništva več kot 25 % poslovnega deleža, glasovalnih pravic ali lastništvo 25 % ter ene delnice. Tudi s tem zakon sledi četrti Direktivi, a je treba poudariti, da je v tem času Evropska komisija predlagala znižanje deleža na 10 %, vsaj ko gre za neaktivne nefinančne subjekte. 56 V nevladnih organizacijah pa glede tega zagovarjamo stališče, da bi moral biti prag znižan za vse gospodarske subjekte, saj je prag 25 % previsok in so zlorabe preveč enostavne, s tem pa se omogoča skrivanje dejanskih lastnikov. 5.2. OBVEZNOST UGOTAVLJANJA DEJANSKEGA LASTNIKA SKLOP Dostopnost in natančnost informacij o dejanskih lastnikih OCENA SKLOPA Povprečna Pri dejanskem lastništvu sta poleg definicije pomembni še dve zakonski novosti. Na eni strani je to nova obveznost pravnih oseb, ki poslujejo v Sloveniji, da ugotavljajo svojega dejanskega lastnika, na drugi strani pa so zdaj določbe o pridobivanju informacij o dejanskem lastniku strank s strani zavezancev za izvajanje zakona 57 bolj specifične. 58 S tem Slovenija uvaja pristop ugotavljanja dejanskega lastništva, ki temelji na dveh (vsaj v načelu) neodvisnih vzporednicah, 59 kar je zasnova za celosten sistem ugotavljanja in transparentnosti dejanskega lastništva. Na eni strani zakon torej vsem poslovnim subjektom nalaga, da ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, kriteriji pa se razlikujejo glede na vrsto subjekta. Poslovni subjekti morajo podatke hraniti v evidenci, ki mora zajemati osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in višino lastniškega deleža oz. drug način nadzora dejanskega lastnika. Te podatke mora poslovni subjekt hraniti še pet let po prenehanju statusa dejanskega lastnika. 60 Prav tako mora poslovni subjekt ob vsaki spremembi podatke posodabljati ter jih na zahtevo zavezancev, organov odkrivanja ali pregona, sodišč ali drugih nadzornih organov, ki jih določa zakon, nemudoma posredovati. Prav tako morajo subjekti podatke posredovati v register dejanskih lastnikov, ki ga novi zakon uvaja, za podatke, vnesene v register, pa odgovarjajo sami. Globa za subjekte, ki podatkov ne vpišejo v roku ali vpišejo napačne podatke, znaša od 6000 do 60 000 za pravne ter od 400 do 2000 za odgovorne osebe. 61 Na drugi strani morajo zavezanci skladno z zakonom ugotoviti dejanskega lastnika stranke kot sestavni del pregleda stranke, ki ga opredeljuje zakon. 43. člen zakona zavezancem nalaga, da morajo ugotoviti osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo ter višino lastniškega deleža oz. drug način nadzora dejanskega lastnika stranke. Na podlagi lastne ocene je zavezanec obvezan pridobljene podatke preveriti do take mere, da je prepričan o lastniški in nadzorni strukturi stranke ter njenem dejanskem lastniku. Pomembna pa so predvsem naslednja določila istega člena, ki nalagajo zavezancu, da mora te podatke pridobiti z vpogledom v overjeno ali pristno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, dokumentacija pa ne sme biti starejša od treh mesecev. 62 Zavezanec se torej ne more zanašati zgolj na podatke iz registra dejanskih lastnikov, temveč mora sam ugotoviti, kdo je dejanski lastnik. 63 S tem se postopek ugotavljanja dejanskega lastnika zavezanca loči od postopka ugotavljanja dejanskega lastnika poslovnega subjekta in vzpostavi vzajemno preverjanje, ki je nujno potrebno, saj zakon ne predvideva verifikacije podatkov, vnesenih v register dejanskih lastnikov. Zavezanec mora pri strankah, pri katerih ne more izvesti vseh predpisanih ukrepov skrbnega pregleda stranke (kamor spada tudi ugotavljanje dejanskega lastnika), prekiniti poslovno razmerje ter 56 Direktiva o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Uradni list Evropske unije, 2015/849. Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/txt/html/?uri=celex:32015l0849&from=en (25.9.2016). 57 Med zavezance zakon uvršča: banke, hranilnice, plačilne institucije, pošte, borznoposredniške družbe, investicijski sklade, upravljavce vzajemnih pokojninskih skladov, Slovenski državni holding, Družbo za upravljanje terjatev bank, zavarovalnice, menjalnice, revizijske družbe, igralnice, računovodje, trgovce s plemenitimi kovinami itd. Za natančen seznam si oglejte Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 68/16. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako7132 (20.11.2016), 4. člen. 58 Ibid., 34. člen. 59 Van der Does De Willeboies, Emile et al. 2011. The Puppet Masters - How the Corrupt Use Legal Structures to Hide Stolen Assets and What to Do About It. Washington: EBRD in World Bank. Dostopno prek: https://star.worldbank.org/star/sites/star/files/puppetmastersv1.pdf (20.8.2016), str. 7. 60 Hrambo podatkov po prenehanju statusa poslovnega subjekta (npr. likvidacija podjetja) mora zagotoviti sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja. 61 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 68/16. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako7132 (20.11.2016), 41., 42., 44., 137. ter 167. člen. 62 Če to ni mogoče, zavezanec lahko pridobi podatke iz originalne ali overjene dokumentacije, ki jo predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke, če pa tudi to ni mogoče, pa se lahko uporabi pisno izjavo zakonitega zastopnika ali pooblaščenca o dejanskih lastnikih. Pri zadnji določbi mora zavezanec opraviti tudi en ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, ki jih predvideva zakon. 63 Ibid., 43. člen. TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA 13
preučiti, ali mora podatke o stranki sporočiti UPPD. 64 S tem se vsaj v teoriji zagotavlja sprotno in proaktivno preverjanje vnesenih podatkov v register dejanskega lastništva. Učinkovitost te določbe pa se bo verjetno pokazala kmalu, saj se največ napak pri vpisih v register po nekaterih izkušnjah 65 pojavlja prav pri vzpostavitvi novega registra. 5.2.1. SUBJEKTI TUJEGA PRAVA SKLOP Razkritje tujih skladov Dostop uradnih organov do informacij o tujih skladih OCENA SKLOPA Povprečna Zelo močna Obveznost ugotavljanja in vpisa dejanskega lastnika v register je v 37. členu predvidena tudi za tuje sklade (t. i. truste), ustanove ali druge podobne pravne subjekte tujega prava. Zakon navaja, da je dejanski lastnik takega subjekta oseba,»ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen«. 66 Sem se štejejo ustanovitelji (settlor), skrbniki premoženja (trustee), prejemniki koristi (beneficiary) in zaščitniki (protector). 67 S tem se zakonodaja usklajuje z mednarodnimi priporočili. 68 V register se morajo vpisati vsi poslovni subjekti po tej določbi, če zaradi njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Sloveniji. 69 Zakon sicer ne opredeljuje podrobneje tega termina, a 45. člen poslovnim subjektom nalaga, da so poslovni subjekti dolžni vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku v register dejanskih lastnikov po vpisu poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register. Tja se morajo vpisati pred začetkom opravljanja dejavnosti. 70 Tak način vpisovanja je pomemben tudi zato, ker bodo morali podatke o svojem dejanskem lastniku vpisovati tudi tuje pravne osebe, ki se v Sloveniji želijo v zemljiško knjigo vpisati kot lastniki, saj se morajo te pravne osebe vpisati v poslovni register. 71 5.3. REGISTER SKLOP Dostop do podatkov o dejanskih lastnikih OCENA SKLOPA Zelo močna ZPPDFT po novem uvaja tudi obveznost vpisa dejanskega lastnika v register dejanskih lastnikov. To morajo storiti vsi poslovni subjekti, 72 ki poslujejo v Sloveniji in so registrirani v Poslovnem registru Slovenije ali pa so vpisani v davčni register. Z registrom bo upravljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ter zagotavljala tehnične pogoje za vpis v register. Poslovni subjekt bo moral v register vpisati naslednje podatke o svojem dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega bivališča, datum rojstva, davčno številko, državljanstvo in višino lastniškega deleža oz. drug način nadzora. 73 A ključen del, ki določa stopnjo transparentnosti dejanskega lastništva, je 46. člen ZPPDFT. Ta sicer v prvem odstavku določa, da so osebno ime, stalno in začasno prebivališče, višina deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa v register javni in brezplačno dostopni. To upraviči z naslednjim navedkom:»namen javnosti podatkov je v zagotavljanju višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.«74 64 Ibid., 21. in 69. člen. 65 Za več glej poglavje 5.3. 66 Ibid., 37. člen. 67 Ibid., 37. člen. 68 FATF. 2012. International standards on combating money laundering and financing of terrorism & proliferation. Dostopno prek: http://www.fatf-gafi.org/ media/fatf/documents/recommendations/pdfs/fatf_recommendations.pdf (22.9.2016), str. 91. 69 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 68/16. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako7132 (20.11.2016), 41. člen. 70 Zakon o finančni upravi. Uradni list RS št. 25/14. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako6792 (27.10.2016), 53. člen ter Finančna uprava RS. 2016. Elektronska korespondenca z avtorjem. Ljubljana, 14.11.2016. 71 Zakon o zemljiški knjigi. Uradni list RS št. 14/15. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregledpredpisa?id=zako3603 (25.10.2016), 25. člen. 72 Razen samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter neposredni in posredni proračunski uporabniki. 73 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 68/16. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/pis.web/pregled- Predpisa?id=ZAKO7132 (20.11.2016), 45 6 člen. 74 Ibid., 46. člen. 14 TRANSPARENTNOST DEJANSKEGA LASTNIŠTVA