UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer informatika v organizaciji in managementu Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja Mentor: Prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Iztok Jenko Kranj, marec 2006 Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 1 od 55
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za strokovno pomoč in podporo pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi gospodu Alešu Porenti univ.dipl.ing.rač. iz podjetja ERPO Sistemi d.o.o., za pomoč in koordinacijo ter nasvete pri diplomskem delu. Zahvaljujem se še kolektivu službe za informatiko v podjetju Elektro Gorenjska d.d., in drugim, ki so me podpirali in pomagali med študijem. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 2 od 55
POVZETEK Diplomska naloga opisuje proces razvoja uporabniške rešitve za grafični pregled elektro objektov preko spletnega portala v delniški družbi Elektro Gorenjska, d.d.. Uporabniško rešitev smo razvili s kombinacijo objektnega pristopa, metode življenjskega cikla in prototipnega pristopa. KLJUČNE BESEDE Razvoj uporabniških rešitev Modeli razvoja programske opreme Podatkovni model Oracle elektro omrežje eomrežje ABSTRACT This degree describes the process of designing an application for grafic review of electric objects over net portal in sharehold company Elektro Gorenjska d.d., which was designed using a combination of the following methods: object oriented design method, lifecycle design method and prototype method. KEYWORDS Application design Software design models Data model Oracle electric network eomrežje Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 3 od 55
KAZALO 1. Uvod...... 6 2. Razvoj informacijskega sistema elektro omrežja... 7 2.1 Princip IS v distribucijah... 7 2.2 Začetki delovanja IS v distribucijah... 7 2.3 Izgradnja integriranega informacijskega sistema v distribucijah... 8 2.4 Izgradnja LAN omrežja in povezava na DB2 bazo... 9 2.5 Milenijski hrošč in zakonska odločba o reorganizaciji... 10 3. Podatkovni model... 12 3.1 Osnovna dejavnost podjetja Elektro Gorenjska d.d.... 12 3.1.1 Prenos električne energije... 12 3.1.2 Proizvodnja električne energije... 12 3.1.3 Prodaja električne energije... 12 3.2 Nastanek in razvoj podatkovne BTP... 13 3.3 Razvoj Pasoša... 13 3.4 Podatkovna platforma... 14 3.5 Programsko okolje za vnos v IIS... 14 4. Grafični model baze podatkov... 19 4.1 Nastanek in razvoj grafične BTP... 19 4.2 Splošno o GPS-u (Global Positioning System)... 19 4.3 Sestavni del GPS-a... 20 4.3.1 Vesoljski segment... 20 4.3.2 Kontrolni segment... 20 4.4 Določitev položaja... 21 4.5 Prenos podatkov v grafično okolje... 21 5. Implementacija elektro omrežja... 24 5.1 Podatkovna platforma za elektro omrežje... 24 5.1.1 Podatkovni del elektro omrežja... 24 5.1.2 Aplikacijski del elektro omrežja... 24 5.2 Osnova za delovanje... 25 5.3 Možnosti prikazov... 26 5.3.1 Pogonska karta... 26 5.3.2 Topološka karta... 27 5.4 Delovanje elektro omrežja... 30 5.4.1 Prikaz sredstev, rastrskih in vektorskih risb... 30 5.4.2 Shranjevanje prostorskih podatkov na strežnik... 30 5.4.3 Polaganje in prikazovanje podlag... 31 5.4.4 Status delovanja... 32 5.5 Delovanje BTP Vohljača... 33 5.5.1 Prednosti... 35 6. E-omrežje... 36 6.1 Kaj naj predstavlja eomrežje... 36 6.2 Kako naj bi delovalo eomrežje... 37 Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 4 od 55
6.2.1 Iskanje preko spleta... 38 6.2.2 Iskanje katastrskih parcel... 39 6.2.3 Izbira sredstva na mapi... 40 6.2.4 Računanje razdalj... 40 6.3 Kaj naj predstavlja evohljač... 41 6.4 Kako naj bi deloval evohljač... 41 6.4.1 Sestavnica... 41 6.4.2 Osnovni podatki o sredstvu... 42 6.4.3 Tiskanje podatkov... 43 6.5 Testiranje in dokumentiranje... 44 6.6 Uvajanje aplikacij... 44 7. Zaključki... 45 7.1 Ocena učinkov... 45 7.2 Možnost nadaljnjega razvoja... 45 8. Literatura... 47 9. Viri... 48 Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 5 od 55
1. Uvod V nalogi je opisan pomen in vloga podatkovnega modela za pregled elektro omrežja in eomrežja. V zadnjih letih prejšnjega tisočletja, se je pričela širiti baza tako podatkovnih kot tudi grafičnih podatkov v Sloveniji. Ker sem član ustanovne skupine, ki se ukvarja z izgradnjo tako imenovanega Pasoša v elektro distribuciji, mi je tema precej znana in blizu. Bil sem eden prvih, ki smo v podjetju Elektro Gorenjska d.d. pričeli leta 1996 integrirati podatke iz različnih okolij (paradox, dbase ) v Integrirani Informacijski Sistem (IIS), ki ga podpira Informatika d.d. v Mariboru. Namen IIS je bil predvsem imeti en podatek na enem mestu, ki se lahko uporablja v različne namene. Ker sem zadolžen za podporo uporabnikom, ki potrebujejo tako podatkovni kot tudi grafični prikaz stanja v podjetju Elektro Gorenjska d.d., sem videl priložnost za izdelavo novega prikaza v nekem orodju, ki bi omogočil zelo enostavno prikazati trenutno situacijo želenega objekta. IIS je eden ključnih dejavnikov uspeha. Podjetja se morajo danes čim hitreje prilagajati izzivom, pritiskom in drugim vplivom okolja povečevati morajo produktivnost, zniževati stroške, se spopadati s spremembami na trgu, s spremembami v strukturi in zahtevah svojih strank, zakonskimi spremembami in tako naprej, hkrati pa svoje delovanje usklajevati še z izzivi informacijske tehnologije. Integrirani sistem mora za svoj obstoj izpolnjevati naslednje cilje: kakovost storitev in proizvodov, enotnost in dosegljivost podatkov kjerkoli, fleksibilnost, razvoj sistema v skladu z razvojem okolja. Avtomatizacija informacijskega sistema je smotrna, če omogoča hitrejši in natančnejši pretok informacij s čim manjšim stroškom izvedbe pretoka. V bližnji prihodnosti pričakujemo predvsem integracijo posameznih segmentov programske opreme. Vodstvo želi imeti proizvod, ki bo skozi različne module znal povezati informacije, poiskati želen podatek, narediti različne analize ter pomagati pri odločanju. Uspešna podpora vodenju in odločanju je ves čas vodilna misel poslovne informatike. Določen podatek želimo vpisati le enkrat, dostopen pa mora biti v vseh modulih. V današnjih časih je enostavno zbrati informacije ali jih shraniti, vedno bolj pa se pojavlja vprašanje pravočasne in kakovostne informacije. Vedeti moramo, katere informacije imajo krajši rok trajanja, pa tudi, kateri vir informacije je bolj zanesljiv. Predvsem pa je pomembno, da v dobi hitrega napredka tehnologije, informacija pomeni hitrost, odzivnost in čas, tako za podjetje kot vodstvo podjetja, kajti na podlagi tega se lahko pravočasno in pravilno odločijo glede na trg in pritisk konkurence. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 6 od 55
2. Razvoj informacijskega sistema elektro omrežja Izredno hitremu razvoju računalniške opreme je v obdobju 1990-2005 razumljivo sledila tudi njena uporaba v podjetju Elektro Gorenjska d.d., čeprav v distribuciji električne energije ni bilo direktne prisile trga po hitrem prilagajanju na njegove zahteve. Monopol nad dobavo električne energije dopušča časovne in kakovostne zamike nad informacijami. Logična posledica tega je razvrednotena vrednost informacije, kar se odraža tudi pri pristopu do njenega pridobivanja. Kljub vsemu pa je EG ravno v tem obdobju napravila izredno velik korak na področju avtomatizacije poslovnega informacijskega sistema. Poslovni informacijski sistem (v nadaljevanju IS) je v distribuciji sestavljen iz petih sklopov različnih obsegov in senzibilnosti: tehnični proizvodni konzumni (komercialni) finančno računovodski splošni Vseh pet pa se intenzivno prepleta med seboj tako na področju razvoja kot tudi na področju integracije podatkovnih virov v skupni sistem. 2.1. Princip IS v distribucijah Temu osnovnemu vodilu je sledila tudi slovenska distribucija, saj je v sredini 70. let že avtomatizirala konzumni sklop IS. Tako odločitev je narekovalo dejstvo, da je bilo potrebno samo v EG vsak mesec zabeležiti preko 70.000 odčitkov na merilnih mestih, predvsem pa na podlagi tega izdelati enako število računov in evidentirati enako število plačil teh računov. Operacije so sicer enostavne, obseg pa zelo obsežen, predvsem pa je v odnosu do naših odjemalcev izredno delikaten. Prav tako se je po letu 1980 začela tudi avtomatizacija IS na področju računovodskega sklopa (materialno poslovanje, obračun plač, osnovna sredstva). Pred pričetkom leta 1990 so vsa distribucijska podjetja začela z izdelavo projekta IIS, ki naj bi zajel vsa področja poslovne informatike. 2.2. Začetki delovanja IS v distribucijah Na začetku leta 1990 je vsa avtomatizacija IS temeljila na sistemu paketnih (BATCH) obdelav, kar pomeni, da so se v EG podatki zajemali na treh lokacijah (Ulica Mirka Vadnova in Stara Cesta v Kranju ter v Žirovnici), povsod na 4 interaktivnih terminalih. Vzpostavljene pa so bile že prve modemske povezave hitrosti 128 bit/sekundo, tako da je bil že vpeljan tudi delni interaktivni vnos preko tako imenovanih kontrolnih enot (kar pomeni 12 zajemnih mest s tremi profesionalnimi "luknjačicami"). Ostali zajem podatkov iz papirjev smo zapisovali ali Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 7 od 55
na trak ali na 8" diskete in jih vsak dan vozili v obdelavo na ERC v Ljubljano. Te zajete podatke so potem paketno obdelali v ERC. Ta kurirski sistem je bil osnova prenosa podatkov in seveda v obratni smeri poročila. Že leta 1986 smo prvič uporabljali osebne računalnike z grafičnim okoljem ATARI, kjer se je začelo parcialno zbiranje podatkov o tehničnih napravah (TP, DV, KBV), predvsem za področje Žirovnice. Slika 1: Začetno obdobje avtomatske obdelave v Elektro Gorenjska 2.3. Izgradnja integriranega informacijskega sistema v distribucijah Potem se je začela izgradnja IIS tako, da bi bile povezane vse parcialne avtomatizacije IS v posameznih sklopih. Najprej smo imeli poleg terminalov že prva delovna mesta, opremljena z osebnimi računalniki (v nadaljevanju PC), ki pa so bili med seboj nepovezani. Hitrost komuniciranja do ERC se dvigne na 9.600 bit/sekundo. V EG smo prvi v distribuciji začeli graditi povezave PC z datotečnimi strežniki na posameznih poslovnih lokacijah podjetja. Vse na sistemu Ethernet. Pojavile so se prve lokalne računalniške mreže - LAN. Od univerzalnih programov se uporabljajo (WRITE, Lotus 123, Paradox in ACAD). V Informatiki je prišlo do prehoda na DB2 relacijsko bazo. Na lokalne računalniške mreže se vežejo tudi kontrolne enote, tako da PC lahko opravljajo še dodano vlogo pasivnih terminalov. Kontrolne enote delujejo s hitrostjo 9.600 bit/sekundo do glavnega računalnika v Informatiki d.d.. QuatroPro zamenjuje uporabo Lotus 123. Pojavlja se uporaba Worda, ki zamenjuje Write. Posamezna lokalna omrežja se medsebojno povežejo v celotno skupno omrežje - WAN. Intenzivno se vpeljuje IIS. Usposabljanje delavcev za uporabo novih aplikacij je izredno v porastu. Windows okolje v celoti prevladuje. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 8 od 55
Pričelo se je uvajanje odčitavanja z ročnimi terminali na terenu. Sledil je zajem vseh podatkov za potrebe obračuna plač za vsakega posameznega delavca na PC, tudi na krajevnih nadzorništvih. Leta 1994 smo uvedli nov datotečni strežnik na lokaciji DCV - Distribucijski center vodenja na Koroški cesti. Uvedel se je sistem zaščite dostopa do podatkov RACEF. Zgradili smo povezave z optičnimi kabli od delavnic in skladišča do upravne stavbe na Poslovni enoti Sava Kranj. Poenotili smo šifre materiala v EG (18.000) ter jih razvrstili v šifrant vrste materialov. Sledila je povezava SDK s konzumom - avtomatska kontrola plačil tokovine za indirektni odjem. Začela se je aktivna uporaba Paradox-a za lokalne podatkovne baze - prehod z Dbase-a. 2.4. Izgradnja LAN omrežja in povezava na DB2 bazo Slika 2: LAN omrežje v obdobju 2000 2004 Na LAN omrežje so se priključila tudi vsa krajevna nadzorništva z vsaj eno delovno postajo. Uvajali smo skladiščno poslovanje IIS na krajevnih nadzorništvih in v skladiščih. Avtomatski prenos podatkov za obračun plač je potekal preko XCOM v Informatiko d.d.. Zamenjali smo koax ožičenje z UTP ožičenjem na Stari cesti. Prehod na Windows CE (poslovenjeno). Hitrost medmrežne povezave se je dvignila na 2.000.000 bit/sekundo. Število porabnikov se je nezadržno večalo. Še vedno se na PC uporablja tudi DOS. Drugo tretjino desetletja se je uvedel nov strežnik z lokalno relacijsko bazo DB2/2, kamor so se ponoči preslikavali podatki iz Informatike d.d. za potrebe lokalnih analiz. Zamenjali smo lokalno koax ožičenje z UTP ožičenjem na lokaciji Mirka Vadnova Kranj in Moste Žirovnica. Pričelo se je z intenzivnim uvajanjem Windows operacijskega sistema. Izdaja elektroenergetskih soglasij je prešla v IIS. Množično so se pričele izdelovati aplikacije za premetavanje podatkov v Access-u. Preglednica Excel je zamenjala QuatroPro, urejevalnik teksta Word pa Write. Obdelava osnovnih sredstev migrira v Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 9 od 55
IIS. Pokazale so se prednosti kakovostne baze v Bazi Tehničnih Podatkov (BTP), razen pri vgrajenih transformatorjih. Za nameček se je uvedel davek na dodano vrednost DDV. Pristop k projektu IIS v preteklosti je močno povrnil vloženi trud. Pričela so se postavljati nova merila za IIS v podjetju. 2.5. Milenijski hrošč in zakonska odločba o reorganizaciji Znameniti Milenijski hrošč - prehod v leto 2000 nam je povzročil temeljito prevetritev vseh postaj, za nagrado pa nam ob prehodu ni povzročil večjih težav. Pričeli smo uvajati elektronsko pošto in Internet. Leta 2000 nam je zakonodajalec predpisal še notranjo organiziranost po dejavnostih, kar je pomenilo, da smo skupaj z Informatiko d.d. močno predelali sistem računovodskih obdelav. IIS se je še enkrat izkazal s svojo kakovostno zasnovo. Poleg tega se je celoten informacijski center z vsem sistemom datotečnih strežnikov, povezav in delavnimi postajami, selil iz stare stavbe v nov procesni prostor. Poleg tega smo brez večjih zastojev izvedli tudi selitev preko 80 delovnih mest uporabnikov iz Stare ceste, Nebotičnika in Koroške ceste na novo skupno lokacijo na Ulici Mirka Vadnova 3a. Slika 3: Sistemska soba Obdobje od 1990 do 2005 je čas največjih organizacijskih sprememb na področju avtomatizacije poslovnega informacijskega sistema, saj se je pretežni del informacijskih pretokov preselil na računalnike. To obdobje je zahtevalo velik napor vseh zaposlenih, tako informatikov kot tudi uporabnikov, ki so morali spremeniti način dela, predvsem pa način razmišljanja o poteku sistema informacije. Ne imenuje se zaman to obdobje, informacijsko obdobje. Lahko rečem, da je naše Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 10 od 55
podjetje uspešno prebrodilo to obdobje, saj praktično ni pisalne mize, kjer ne bi bil osebni računalnik povezan v omrežje, ki bolj ali manj omogoča avtomatizacijo poslovnega informacijskega sistema. Hitrosti omrežja so se dvignile na 1Gb/s, kar nam je omogočilo velik napredek in razvoj na področju tako internetne in mobilne komunikacije kot tudi na samem podatkovnem modelu. Slika 4: trenutno stanje topologije omrežja v EG 2005 Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 11 od 55
3. Podatkovni model 3.1. Osnovna dejavnost podjetja Elektro Gorenjska d.d. Osnovne dejavnosti podjetja so prevzem, prenos, proizvodnja in prodaja električne energije. Naše podjetje ne proizvede toliko električne energije kot je njena poraba, zato jo odkupujemo od podjetja ELES. Na določenih mestih so tako postavljeni števci električne energije, s katerimi merimo količino prevzete energije. 3.1.1 Prenos električne energije Električno energijo je možno prenašati po daljnovodih ali po kablovodih. Nivo električne energije je lahko visokonapetostni ali nizkonapetostni. Visokonapetostni nivoji so lahko 10, 20, 35, 110 kv in več, nizkonapetostni nivo pa zavzema vrednosti pod 1 kv in sicer sta najbolj pogosta 220 in 380 V. Daljnovod je prostozračni vod, ki poteka po nosilnih stebrih med transformatorskimi postajami. Glede na napetostni nivo je odvisna tudi konstrukcija in višina drogov. Kablovod je kabelski vod v zemlji, s posebno ojačano izolacijo s katero preprečimo odtok energije v zemljo (zemeljski stik). Izolacija se povečuje v razmerju z napetostnim nivojem. Poznamo razdelilne transformatorske postaje (RTP), ki so večjega obsega in za večje moči, ter manjše transformatorske postaje (TP), ki jih vidimo po naseljih. Manjše TP so lahko na lesenem drogu, jamborskem drogu, betonskem drogu, stolpasto zidane (te so namenjene za 10 ali 20 kv daljnovodno napajanje) ter montažna kabelska (za 10 ali 20 kv kabelsko napajanje). V RTP ali TP se vrši transformacija napetosti iz višje napetostnega nivoja na manjši ali obratno. Tako ene kot druge v končni fazi služijo kot vir energije ter za razdelitev energije in napajanje končnih potrošnikov. Do teh lahko potekajo nizkonapetostni kabelski ali nizkonapetostni prostozračni vodi. 3.1.2 Proizvodnja električne energije Proizvodnja električne energije se vrši v elektrarnah. Te so lahko hidroelektrarne (HE), termoelektrarne (TE) ali jedrska elektrarna (JE). V našem podjetju imamo predvsem male hidroelektrarne (MHE), saj ima Gorenjska močan vodni potencial. Hidroelektrarna izkorišča vodni pretok (m 3 /s) in višinsko razliko od zajetja vode do turbine. S tem, ko voda teče skozi turbino, le ta poganja električni generator, ki pretvarja mehansko (vodno) energijo v električno. Pri elekrtrarni imamo nasprotni pojav kot RTP ali TP. Transformacija se vrši iz nižje napetostnega nivoja (3 kv) na višji napetostni nivo (20 kv). 3.1.3 Prodaja električne energije Najlepše je seveda zaračunavanje električne enrgije. Večina ljudi si predstavlja, da je to edina dejavnost, ki jo opravlja naše podjetje. Iz gornje predstavitve pa je razvidno, da pot, ki jo opravi električna energija do naše žarnice ni tako kratka in preprosta. Meritev električne energije se opravlja z električnimi števci. Osnovna enota za Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 12 od 55
električno energijo je 1 kilovatna ura (kwh). Vsi števci so umerjeni in A-testirani, tako da so popolnoma točni. Z racionalno rabo električne energije lahko zmanjšamo tudi račune za le-to. 3.2. Nastanek in razvoj podatkovne BTP V letu 1996 sem v podjetju Elektro Gorenjska d.d. nastopil delovno mesto sistemskega inženirja v oddelku za informatiko. Na novo delovno mesto sem prišel s praktičnim znanjem in izkušnjami iz terena. Predvsem imam v mislih lokacije izvajanja del od srednje napetostnega omrežja SN (10kV, 20 kv, 35kV) do nizko napetostnega omrežja NN. Ta znanja so mi omogočila razmišljanje v smeri poenostavitve programske opreme in sicer je bilo potrebno smiselno integrirati podatke o SN in NN omrežju. Podatki so bili vodeni v številnih programih (Paradox, Dbase, QuatroPro, Excell ). Bili so večkrat podvojeni, niso bili ažurni, skratka neuporabni za širšo uporabo. Ravno takrat se je na nivoju Elektro distribucij Slovenije vpeljeval IIS za bazo tehničnih podatkov (v nadaljevanju BTP), ki naj bi zajemala tako SN in NN omrežje, kot transformatorske postaje (TP), razdelilne transformatorske postaje (RTP) in razdelilne postaje (RP). 3.3. Razvoj Pasoša Smisel IIS za BTP je bil, da se prenesejo vsi že zajeti podatki, katere so posamezne distribucije zajele v neke lokalne programe, v IIS in se ustanovi projektna skupina ljudi, ki naj bi ustanovila skupne atribute za potrebe BTP v IIS-u. Nastal je tako imenovani Pasoš skupnih atributov enakih za vse distribucije v Sloveniji (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska). V obdobju med 1996 in 1998, je bil sprejet projekt BTP, ki je imel Pasoš kot skupno vodilo za vnos atributov in podatkov v IIS, tako za omrežja kot TP in RTP. Informatika d.d. nam je omogočila aplikacijo za vnos podatkov v sam IIS in moja prva naloga je bila prenos že obstoječih podatkov v novi sistem IIS. To sem uspešno integriral. Hkrati je bilo potrebno vse smiselno povezati in izobraziti vnašalce podatkov v novi sistem. Tako je v letu in pol nastala podatkovna osnova za vse uporabnike BTP, torej ves tehnični del zaposlenih v podjetju, ki se ukvarjajo tako s planiranjem kot vzdrževanjem in projektiranjem. Naloga je bila zahtevna, kajti veliko dela je bilo potrebno opraviti, saj podatkov le ni bilo tako malo, sama analiza in integracija je bila dostikrat otežena s strani samih uporabnikov. Le ti niso pogosto vedeli čemu je to delo potrebno. Ko smo IIS vpeljali in so se uporabniki kmalu začeli zavedati prednosti v samem IIS-u, so se zahteve po bolj podrobnejši specifikaciji BTP razširile in potrebno je bilo dodelati sam Pasoš. Skozi novo delovno skupino je konec leta 1999 nastal Pasoš 2, ki je postal vodilo tehnične dokumentacije, kot tudi samega BTP. Še sedaj je Pasoš 2 osnova za tako staro kot novo razvijanje v IIS-u, kajti to je dogovorjen standard vnašanja podatkov v IIS na nivoju vseh 5 elektro distribucij v Sloveniji. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 13 od 55
3.4. Podatkovna platforma Podatkovna platforma IIS-a je DB2 strežnik na strani Informatike d.d. v Ljubljani, kamor se vnašajo podatki o spremembah na samih objektih kot tudi novi vnosi sredstev, npr.: nova TP s svojimi izvodi in svojo celico itd Te podatke potem vzdržuje Informatika d.d., ki skrbi tudi za varnostne kopije. Na strani EG pa se vsako jutro prenaša tiste tabele, katere dnevno uporabljamo za analizo podatkov in jih potem beremo z lokalnega DB2/2 strežnika zaradi hitrejše obdelave in analiz. Hitrosti prenosa podatkov z DB2 strežnika na strani Informatike d.d. so bile omejene z 2Mb/s, zato je bilo potrebno prenašati tabele na lokalni DB2/2 strežnik. Hitrosti so sedaj višje in sicer 1Gb/s, vendar to ne spremeni dejstva, da imamo še vedno DB2/2 strežnik na lokalu zaradi velikih podatkov, ki so v gromozanskih tabelah. 3.5. Programsko okolje za vnos v IIS Programsko okolje, oziroma okolje v katerega vnašajo uporabniki podatke v IIS se imenuje IBM-ova emulacija 3270 in deluje v DOS okolju. Kar potrebuje uporabnik za samo delo je, da je program vgrajen na delovno postajo in da je prijavljen kot uporabnik na DB2 na Informatiki d.d. v Ljubljani. Skozi primer vnosa podatkov v IIS bomo videli prvi del, ki je potreben s strani distribucije, da poskrbi za vnos ali spremembo podatka v IIS. S tem je podatek vnesen na enem mestu in je lahko uporaben za različne potrebe in na različnih segmentih in nivojih podjetja. Primer prikazuje vnos podatkov o novi transformatorski postaji z vsemi svojimi lastnostmi, ki so potrebne za kasnejšo obdelavo tako podatkovnega kot tudi grafičnega modula. Osnovna maska, ki se pojavi v emulaciji 3270, je stran, kjer je potrebno, da se uporabnik prijavi v okolje, kjer bo imel dostop in pravico vnosa podatkov in spreminjanja v samih tabelah DB2. Morda je okno precej neprijazno za uporabnika oz. vnašalca, zato se z Informatiko d.d. dogovarjamo, da bi prešli v bolj prijazno okolje za vnos podatkov in da bodo avtomatski prenosi potekali v enem izmed Windows oknih. Upam, da bo ta dogovor prešel v realizacijo, tako da ne bomo ostali samo pri dogovarjanjih. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 14 od 55
Slika 5: Osnovna vnosna maska v IIS V polje user uporabnik vpiše svojo ident številko in v polje password vpiše svoje geslo, ki se mesečno spreminja. Če je prijava uspešna, sistem dovoli vstop uporabniku v okolje, ki mu je dodeljeno s pravicami na RACEF-u na Informatiki d.d. v Ljubljani. Slika 6: Uspešna prijava v IIS Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 15 od 55
Ko nas je RACEF (to je varnostni sistem ) spustil v sistem, smo kot uporabnik že v izboru za tabele. Z izborom številka 1, nam sistem dovoli vstop v okolje, kjer izbiramo aplikacije katere so nam dodeljene. Glede na to, za kakšno delo je odgovoren posamezni uporabnik, so mu dodeljene pravice za posamezne aplikacije za določena področja. Uporabnik ima lahko dodeljena različna področja: B Vzdrževanje z bazo tehničnih podatkov D Izvajanje in spremljanje storitev F Prodaja električne energije R Glavna knjiga S Skupne entitete To so glavna področja. Seveda pa so ta področja glede na funkcijo uporabe in vzdrževanja, glede na vpoglede in ažurnost podatkov, razdelana še v globino. Slika 7: izbor posameznih aplikacij Za vsakega uporabnika lahko definiramo točno določeno aplikacijo ali pa celotno področje. Pravice se dodeljujejo v samem sistemu RACEF, s strani administratorja. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 16 od 55
Slika 8: izbor aplikacije sredstev Slika 8 nam prikazuje aplikacijo B, ki je razdeljena glede na uporabnost, tako da so lahko te podaplikacije dodeljene kot posamezni segment za posamezni tip uporabnika. Možno je vnašati in spreminjati, lahko pa tudi samo gledati. Slika 9: Primer vnosa novega sredstva Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 17 od 55
Zgornja slika prikazuje glavno vnosno polje za posamezne vrste sredstev (TP, RTP, RP, omrežja, daljnovodi ) ter njihove lastnosti. Ko so podatki vneseni kot prikazuje slika in se potrdijo s tipko ENTER, dobimo novo številko sredstva. V tem primeru 6000027, ki se zapiše v tabelo tr021 v DB2 v Ljubljani. Ko je enkrat številka sredstva potrjena, je že možno gledati njene podatke v samem sistemu IIS. Ta 6-mestna številka (6000027), je nosilka podatkov v vseh segmentih prikazovanja, tako podatkovnega kot tudi grafičnega, kar bomo videli kasneje. Ker pa je program za vnos podatkov dokaj robusten, kar se tiče poročil in pregledov ter izdelav analiz, smo v oddelku za informatiko pripravili potrebne aplikacije v orodjih, ki so bolj prijazna za uporabnike. Tako v večini uporabljamo orodja kot so Microsoft Access in Forrest & Trees, Visual Basic, ASP.net. Potrebujemo samo ODBC za vpogled v DB2/2 tabele. Podatki se iz DB2 prenašajo ponoči na lokalni strežnik DB2/2. Tako pridobimo na večji hitrosti analiziranja in premetavanja podatkov skozi aplikacije, kot če bi delovali direktno v Ljubljani. Uporabniki lahko vsak dan gledajo sveže obnovljene podatke, ki so ponujeni skozi aplikacije, ki so narejene v Accessu ali Forrest & Trees. Narejene so po njihovih željah in še bolj prijazne uporabniku. Slika 10: aplikacija narejena v Accessu Slika 10 prikazuje aplikacijo, ki je narejena v Accessu in je namenjena uporabnikom BTP. Tukaj se vidi, da je uporabnik izbral stran, kjer si želi ogledati poročilo o novi transformatorski postaji. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 18 od 55
4. Grafični model baze podatkov 4.1. Nastanek in razvoj grafične BTP Ker ima podjetje Elektro Gorenjska d.d. tudi službo za projektiranje in razvoj, je imela svoje potrebe po grafičnih vmesnikih oz. orodjih, s katerimi bi lahko na osebnih računalnikih dimenzionirala svoje RP, TP, RTP, ter prečne vode in verižnice daljnovodov in kablovodov za posamezne projekte, tako za lastne potrebe kot tudi za zunanje partnerje. Obenem pa je v službi za tehnično dokumentacijo nastajal oddelek za geodetske storitve, kar je kmalu pripeljalo do povezave tako med službo za projektiranje in vzdrževanje kot tudi med oddelkom za geodetske storitve in sicer v obdobju med 1984 in 1998. V tem obdobju se je za osnovo prostorske grafične baze vpeljalo programsko orodje Acad 10 in od takrat pa do danes je to orodje osnova za projektiranje in risanje obstoječih sredstev v grafično bazo. Seveda pa je bilo to še daleč od povezljivosti grafičnih podlag narejenih v Acadu (dwg) in geodetskih izmer na terenu s pomočjo GPS-a v GausKrueger-ju. Baza grafičnih podatkov ni bila povezana, slike so ležale na strežniku ali na posameznih postajah brez vsakršne povezave, tako da je praktično vsaka služba operirala s svojimi podatki kateri so se nemalokrat podvajali in bili celo za isti projekt različni. Leta 1998 smo z interno organizacijo dosegli, da se lahko nariše oziroma izvede samo takšen projekt, ki je predhodno odprt v podatkovnem delu BTP. S tem smo dosegli prvo povezanost med podatkovnim in grafičnim delom BTP. Naslednji korak je bil, da se v oddelku za geodetske storitve vsi vodi in objekti, ki so v izgradnji ali v izvedbenih delih, s pomočjo znanega predhodno odprtega podatkovnega dela in izmere na terenu s pomočjo GPS-a v GausKrueger (X,Y,Z koordinate) povežejo, s tem se doseže še ena višja stopnja povezljivosti tako podatkovnega kot grafičnega dela BTP. Primer: Gaus Kruegerjeve koordinate Vrh Triglava se nahaja na X: 410884 m Y: 137814 m Z: 2864 m Gauss-Kruegerjevih koordinatah.. 4.2. Splošno o GPS-u (Global Positioning System) Še ne dolgo tega je navigacija slonela na položajih zvezd in orientacijskih značilnostih terena. Te tehnike so bile dokaj natančne, vendar so problemi z vremenom in z zapleteno uporabo zahtevali izgradnjo boljšega sistema. Eden izmed bolj pomembnih zgodnjih dosežkov na področju navigacijskih sistemov je bil LORAN (LOng RAnge Navigation). Slonel je na oddajnikih na Zemlji in je omogočal ladjam ter letalom, da so določili svoj položaj v dveh dimenzijah - geografski dolžini in širini. Natančnost je bila 1,5 km, za potrebe merjenja torej popolnoma neprimerna. Poleg LORAN-a so bili razviti še drugi sistemi: Transit, Timation, Decca, ipd. V začetku 70. let pa je bil v ZDA predlagan projekt GPS (Global Positioning System). Njegov koncept je ustrezal vsem zahtevam ameriške vlade - da torej lahko v vsakem trenutku, na katerem koli kraju in v vsakem vremenu določimo svoj položaj. Ameriško Ministrstvo za obrambo (Department of Defense, DOD) je sprva osnovalo mrežo satelitov za nadzor medcelinskih balističnih izstrelkov, vendar je kmalu postalo jasno, da lahko njihove dosežke uporabljajo tudi civilisti. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 19 od 55
Poleg tega pa ima GPS še eno dobro lastnost, točnost določanja pozicije je namreč lahko takšna, kot jo potrebujemo. Za popotnika ali vojaka "točno" pomeni 20 m, za ladje v obalnih vodah 5 m, za geodeta pa je to nekaj cm ali celo mm. Ustrezno točnost se doseže z izbiro sprejemnika in uporabljene merske tehnike (avtonomno/diferencialno merjenje, eno-/dvofrekvenčni sprejemnik, različni merilni načini, večkanalni sprejemnik za hkratno sledenje več satelitov). 4.3. Sestavni sistem GPS-a Sistem GPS je sestavljen iz treh glavnih segmentov: Vesoljski segment Kontrolni segment uporabnikov Slika 11: sestava sistema GPS (Vir: Geoservis d.o.o.) 4.3.1 Vesoljski segment Vesoljski segment je bil načrtovan za uporabo 24 satelitov (v času pisanja obkroža Zemljo 28 operativnih satelitov), ki se nahajajo približno 20.200 km visoko. Sateliti so razvrščeni v 6 orbitalnih ravninah s po 4 sateliti. Zemljo obkrožijo v 12 urah. Z vsake točke na Zemlji so nad obzorjem vedno vidni vsaj 4 sateliti, v praksi pa pogosto celo 7 ali 8. GPS sateliti ves čas oddajajo signale, ki vsebujejo poleg posebnih kod tudi podatke o položaju satelita, točnem času, stanju satelita, atmosfere in podobno. Za vzdrževanje zelo točnega časa ima satelit na krovu 4 atomske ure. 4.3.2 Kontrolni segment Kontrolni segment, katerega sestavljajo glavna kontrola v letalskem oporišču v ZDA in štiri opazovalne kontrole, razporejene v bližini ekvatorja, ves čas spremlja delovanje satelitov, popravlja njihove orbite ter skrbi za sinhronizacijo njihovih ur. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 20 od 55
4.4. Določitev položaja Osnova za določitev položaja je merjenje razdalje do vsaj 4 satelitov. Satelit, katerega položaj je poznan, predstavlja znano točko v prostoru. Razdaljo do satelita sprejemnik določi na osnovi časa potovanja signala, ki ga satelit oddaja, do sprejemnika. Ta čas pomnožen s hitrostjo potovanja signala, to je svetlobno hitrostjo, predstavlja razdaljo do satelita. Slika 12 prikazuje določitev oddaljenosti. Slika 12: določitev oddaljenosti (Vir: Geoservis d.o.o.) 4.5. Prenos podatkov v grafično okolje Ko so podatki na terenu zajeti s pomočjo GPS sistema in se jih potem obdela v grafičnem okolju GIS DataPro, lahko začnemo razmišljati o različnih transformacijah teh podatkov. Programsko okolje GIS DataPro ponuja združevanje z mnogimi grafičnimi orodji, med njimi tudi z ACAD. V ACAD lahko uvozimo vse linijske oz. vektorske, točkovne in ploskovne elemente, ki jih potem poljubno obdelujemo in prilagajamo zahtevam uporabnika. V našem primeru bomo prenesli v grafično okolje ACAD nizkonapetostni kablovod iz transformatorske postaje TP Gabrk. Ta kablovod bomo potem v okolju ACAD prilagodili za nadaljnjo uporabo kot načrt. Slika 13 prikazuje obdelane podatke v okolju GIS DataPro, slika 14 pa obdelane podatke v ACAD-u. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 21 od 55
Slika 13: podatki obdelani v okolju GIS DataPro Slika 14: podatki obdelani v okolju ACAD Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 22 od 55
Oboje pa postane osnova grafičnega dela BTP in temelj za nadaljnje povezovanje, tako podatkovnega kot grafičnega dela. S poznavanjem te problematike sem uvidel, da nam primanjkuje programski vmesnik, ki bi znal združiti obe bazi in jih prikazati skozi eno sliko na različnih nivojih. Potrebno bi bilo združiti tako osnovne podatke, ki so vneseni skozi»črno okno«v IIS, kot podatke, ki so geolocirani na terenu in imajo svoje koordinate, torej grafični prikaz vseh podatkov, ki bi bili med seboj povezani. Ker sem v podjetju zadolžen ravno za ta del, sem tudi soavtor projekta, ki ga ustvarjamo v podjetju Elektro Gorenjska d.d. in sicer ga trenutno imenujemo»elektro omrežje«. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 23 od 55
5. Implementacija elektro omrežja 5.1. Podatkovna platforma za elektro omrežje 5.1.1. Podatkovni del elektro omrežja Podatkovni del elektro omrežja zajema tako podatke, ki se vnašajo v IIS, kot podatke, ki so na DB2/2 tabelah in podatke, ki so na oraclovem strežniku v obliki SHP datotek, v katerih so napisane koordinate xyz za posamezni kabel ali vod, točko ali objekt, hkrati pa imajo nosilen podatek 6 milijonsko številko iz baze BTP. Podatkovna baza, rastrske slike (tif, rlc), katalogi, Acad slike (dwg) Omogočen prenos podatkov med raznimi programi (MapGuide 5, IMS, MapX, ) Oracle strežnik, oracle client To so glavni viri informacij in podatkov, ki so nujno potrebni, da delujejo v sistemu elektro omrežje kot povezava na podatkovni platformi aplikacije. 5.1.2. Aplikacijski del elektro omrežja Aplikacijski del elektro omrežja je povezan s pomočjo določenih orodij za prikaz in analizo podatkov v enotni aplikaciji skozi prostorsko analizo in simulacijo dejanskega stanja. elektro omrežje AcadMap 5 MapQuide 6 Vse te aplikacije delujejo med seboj v povezavi grafike in geolociranih podatkov. Slika 15: prikaz podatkovne platforme Slika 15: platforma elektro omrežja Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 24 od 55
5.2. Osnova za delovanje Pilotski projekt elektro omrežje je orodje, namenjeno prikazu lokacije elektro energetskih sredstev (v nadaljevanju EES), prikazu tehničnih podatkov teh sredstev (šifra, nazivi, oznake, vrste, tipi,...) in prikazu ostalih grafičnih podlag (bitne in vektorske slike). Naslanja se na že obstoječo bazo tehničnih podatkov (v nadaljevanju BTP) iz katere črpa večino podatkov o posameznih EES. Projekt je izdelan s pomočjo ESRI tehnologije, zato se lahko primerja z najuspešnejšimi produkti za prikazovanje topoloških podatkov, kot so ArcView, ArcINFO in drugi, le da je prilagojen za pregled in prikazovanje EES. S podporo Oracle podatkovne baze, kjer se shranjujejo vsi prostorski podatki, pa smo omogočili varno shranjevanje prostorskih podatkov (x, y, z koordinate) ter združljivost programa z drugimi produkti, kot je na primer AutoCAD. Slika 16: osnovni prikaz elektro omrežja Osnovni cilj delovanja programa je, da vrisano omrežje po potrebi lahko računalniško simulira delovanje realnega in omogoča enostaven pregled napajanja posameznih odjemalcev v nizko napetostnem omrežju. Prikaz natančnosti poteka vodov je odvisen izključno samo od natančnosti vrisanih podatkov o topologiji in tehničnih lastnosti elektro sredstev. Program elektro omrežje je strogo namenski program za pregled omrežja elektro distribucij, zato je njegova uporaba enostavna. Zaradi strogih kriterijev vnosa, pa je program tudi zelo dobro orodje za izboljšavo kvalitete podatkov v BTP podjetja, saj z njim pridobimo dodaten in drugačen pogled v lastno omrežje. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 25 od 55
5.3. Možnosti prikazov Program prikazuje več različnih kart, ki so med seboj povezane. Glede na znane potrebe elektro distribucij sta trenutno vpeljani dve različni karti: pogonska karta, kjer se prikazuje shematski pregled sistema topološka karta, kjer se prikazuje simulirano elektro omrežje v prostoru Ti dve karti sta tudi osnova za celotno delovanje v podjetju. 5.3.1. Pogonska karta Pogonska karta je predvsem uporabna in praktična v službi za daljinsko vodenje stikal, torej centru za daljinsko vodenje in centru za obveščanje in v službi za distribucijo omrežja, saj se največkrat poslužujejo ravno te karte, ko se pripravljajo na odklope zaradi»remontov«ali zaradi okvar. Karta je specifična ravno zaradi oznak stikal in ločilnih mest v RTP-jih ali TP-jih. Specifičnost se kaže tudi pri simulaciji stikal. Ko je neka veja napajanja brez napetostnega stanja, obarvajo tisto vejo z drugačno barvo. Tako je vidno od kod do kod je breznapetostno stanje. Poleg sredstev, ki jih uporabnik prikazuje locirane v prostor, pa je s programom možno podlagati tudi različne tipe podlag. geo-nelocirane vektorske risbe (tipa dwg, dxf) pogonska shema Slika 17: prikaz pogonske karte Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 26 od 55
Enopolne sheme se uporabljajo za vodenje stanja stikal v naravi, za simulacijo stikal in treninge za uslužbence daljinskega centra vodenja, kjer lahko simulirajo okvaro in izpad električne energije. Pogonska karta je vodilo za vse dežurne energetike in tehnike, ki opravljajo dežurstva na terenu. 5.3.2. Topološka karta Topološka karta je praktično najbolj uporabna karta za širšo populacijo v samem podjetju, saj z njo operirajo v tehnični dokumentaciji, v geodetskem oddelku, pa projektanti, služba za tehnične storitve (večino svojega dela je vložila v rast in analizo podatkov iz topološke karte), vodje služb, ki delajo analize in poročila ravno iz topološke karte. V službi za upravljanje in službi za investicije in gradnje pa praktično brez nje ne delajo več. Tudi uprava ima svoje poglede ravno na topološkem delu karte. Največ vpogledov in modulov za razne zahteve je omogočenih na topološkem delu elektro omrežja. geo-locirane vektorske risbe s pomočjo GPS-a po sistemu GausKrueger (enopolne sheme TP, že izdelane vektorske risbe vodov) geo-locirane bitne risbe različnih velikosti (1:1000, 1:5000, 1:25000) in tipov (tif, rlc, jpg) Slika 18: prikaz topološke karte Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 27 od 55
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Geo-locirane bitne risbe so osnova za risanje novih vodov in točk v povezavi s podatkovno bazo. Tukaj naj bi administratorji elektro omrežja spreminjali, kot tudi na novo vnašali, različna sredstva kot so; TP, RTP, RP, kot posamezne daljnovode, kablovode in nenazadnje tudi priključno omarico z merilnim mestom, katerega ima vsak uporabnik električnega toka. geo-lociranih orto foto posnetki (barvni in črno-beli posnetki Slovenije) Slika 19: orto foto posnetek objekta v barvah Slika sama pove vse. 100% predstava v prostoru je v pomoč projektantom, ki pogosto na podlagi orto foto posnetka lahko projektirajo nov daljnovod ali kablovod, novo TP. Posnetek je v pomoč tudi službi za soglasja, kjer lahko glede na kataster, ki je podlaga, in foto posnetka lažje urejajo lokacijska soglasja. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 28 od 55
geo-nelociranih slike tehničnih sredstev (digitalne fotografije) Slika 20: prikazuje TP v naravi Digitalne fotografije, so uporabne tako za vizualno predstavo kot tudi za prostorsko preglednost in orientacijo. Na podlagi slik, je možna orientacija tako domačih kot tujih vzdrževalcev naprav, saj pogosto na podlagi priložene slike, določeni kooperanti lažje pridejo do naprav, katere morajo ali sanirati ali vzdrževati. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 29 od 55
5.4. Delovanje elektro omrežja Za pravilno uporabo in ravnanje s programom je zelo dobro vedeti, kako program deluje, kako in zakaj se podatki sinhronizirajo in kako se prikazujejo podlage elektro energetskih sredstev, rastrskih ali vektorskih risb. 5.4.1. Prikaz sredstev, rastrskih in vektorskih risb Projekt elektro omrežje je sestavljen iz podlag, ki se prikazujejo tako ali drugače na ekranu. Nekatere podlage so prozorne-transparentne (elektro omrežje, vektorske risbe), druge pa so neprozorne (rastrske slike) in ne omogočajo prikaza podlag, ki se nahajajo pod njimi. Najenostavnejši primer je primer s papirji. Vektorske risbe so narisane na primer na prozornem papirju, rastrske pa na belem neprosojnem. Vsako podlago lahko razvrstimo višje od druge, ali jo vzamemo iz kupa podlag, kot bi to delali ročno s papirjem. Zaradi računalniške obdelave, pa je dodajanje in prikazovanje map lažje in bolj poglobljeno, saj se lahko prikazuje le dele podlag ali jih enostavno briše ob spreminjanju velikosti. Vse mape se večajo in manjšajo z določenim razmerjem pogleda, ki ga določi uporabnik. Popravljata pa se lahko le podlagi točk in povezav elektro omrežja (in še nekaj pomožnih, ki bodo razložene v nadaljnjih poglavjih). Vsem mapam se določajo lastnosti, ki so lahko v podjetju domena administratorja ali uporabnika samega (velikost in oblika znakov, združevanje v kataloge,...). Zaradi specifike strukture zapisa v SHP datoteko (ESRI standard za zapis topoloških podatkov), sta podlagi točk in povezav ločeni, tako da jih program obravnava ločeno. 5.4.2. Shranjevanje prostorskih podatkov na strežnik Ker je standard SHP narejen za majhno količino podatkov (do 30.000) in so vsi prostorski podatki shranjeni v preprosti tekstovni datoteki, ki ne omogoča souporabe več uporabnikov, smo projekt oblikovali tako, da se vsi podatki, ki jih hoče uporabnik deliti z drugimi, shranjeni na glavnem računalniku (Oracle 9.2.0.1. Enterprise Database + Spatial). Le ta obdeluje te podatke in jih distribuira vsem uporabnikom, ki imajo dovoljenje za uporabo in pregled topoloških podatkov EES. Vsak program, če je prijavljen uporabnik s pravico sinhronizacije, nato dobi podatke o spremembah iz celega podjetja. Shranjevanje in sinhronizacija podatkov je avtomatska, zato uporabnik niti ne ve, da se podatki osvežujejo, kar je zelo pomembno iz uporabniškega vidika. Program se obnaša, kot da bi vsak uporabnik takoj videl spremembe na drugih računalnikih. Ta način sinhronizacije ima nekaj zelo dobrih lastnosti, saj omogoča uporabniku, da nemoteno uporablja program tudi takrat, ko noče deliti svojih podatkov z drugimi (načrtovalci za risanje novih omrežij). Ker pa so vsi podatki na lokalnem računalniku, je program hitrejši in je njegovo delovanje zanesljivejše. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 30 od 55
5.4.3. Polaganje in prikazovanje podlag Kot točkovne in linijske podlage elektro omrežja, se tudi vektorske in rastrske podlage lahko nahajajo na lokalnem računalniku ali na strežniku, kjer jih lahko uporabljajo vsi. Vsak način shranjevanja ima svoje prednosti in slabosti: shranjevanje na strežniku podatke lahko berejo vsi, če se slika ali AutoCAD risba spremeni, spremembe takoj vidijo vsi, zaradi velike količine podatkov, se prikaz in hitrost delovanja programa zelo upočasni shranjevanje na lokalnem računalniku podatke lahko bere le uporabnik računalnika, spremembe risb je treba prenesti na vse PC-e, ki jih uporabniki potrebujejo, - hitrost delovanja programa se zelo poveča Zaradi dobrih in slabih lastnosti obeh postopkov shranjevanja, smo v pilotski program vgradili obe, tako da je od uporabnika do uporabnika odvisno kaj in katere podatke bo imel na katerem mestu. Za lažje razumevanje uporabnikov, ki naj bi delali s programom, smo podlage razdelili v štiri večje skupine: elektro točke: transformatorske postaje, oporišča, stikala,... elektro povezave: odseki, kabli,... rastrske risbe: vse slike, ki imajo bitno strukturo zapisa grafike (bmp, gif, jpg, tif, rlc,...) vektorske risbe: AutoCAD risbe (dwg, dxf,...) Posamezne sklope pa smo razdeljevali še bolj podrobno, tako da lahko uporabnik z različno stopnjo znanja uporablja program na najučinkovitejši način. Posamezne vektorske in rastrske slike pa smo združevali tudi v kataloge in tako dobili enostaven vmesnik za prikazovanje v različnih razmerjih (npr. 1:5000 ali 1:1000). Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 31 od 55
5.4.4. Status delovanja Slika 21: raster 1:5000 V spodnjem delu okna elektro omrežja se nahaja statusnik delovanja, ki uporabniku pove naslednje podatke : podjetje, ki je lastnik programa ime trenutno prijavljenega uporabnika številka trenutne verzije programa število nesinhroniziranih točk na topološki karti število nesinhroniziranih povezav na topološki karti število nesinhroniziranih točk na pogonski (shematski) karti število nesinhroniziranih povezav na pogonski (shematski) karti število nesinhroniziranih stikal trenutnega stanja informacija o dovoljenju za prenos podatkov na skupni strežnik informacija o dovoljenju sinhronizacije s skupnim strežnikom Primer : Sinhronizirani podatki s strežnikom Najpomembnejši del statusnika je prikaz sinhroniziranih podatkov s strežnikom. Ker se podatki s strežnika osvežujejo avtomatsko le enkrat na 10 minut, se lahko zgodi, da podatki niso sinhronizirani. Podatki o prenosu (sinhronizaciji) se kažejo z dvema indikatorjema v statusniku: O in O (prečrtan) vpis podatkov na skupni strežnik je omogočen S in S (prečrtan) sinhronizacija z ostalimi uporabniki ni mogoča Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 32 od 55
Če obstajajo nesinhronizirani podatki sistema z bazo DB2, se v statusniku informacije pobarvajo rdeče. Kaj pomenijo okrajšave: TK-T: - točke na topološki karti TK-P: - povezave na topološki karti TK-T: - točke na pogonski (shematski) karti TK-P: - povezave na pogonski (shematski) karti ST: - stanje stikal 5.5. Delovanje BTP Vohljača Program je tesno povezan z IIS-om podjetja, tako da ima poleg elektro omrežja za grafični prikaz podatkov, vgrajen tudi modul oz. program za podatkovni prikaz sredstev, ki smo ga projektno imenovali BTP Vohljač. BTP Vohljač je orodje za hiter prikaz podatkov o izbranem sredstvu, njegovi sestavnici, lastnostih, kot tudi opremi. BTP Vohljač prikazuje tudi vse potrebne tehnične podatke o sredstvu, ki jih uporabnik potrebuje. Z dodanimi podatki, ki jih pridobimo z vnosom lokacije, pa lahko program preiskuje pretok, ki je možen v grafičnem delu elektro omrežja. Program BTP Vohljač je sestavljen iz štirih podoken: Sestavnica V sestavnici je sredstvo nivojsko podrejeno višjemu nivoju, tako da se skozi drevesno strukturo takoj vidi nadrejena in podrejena sredstva osnovni podatki o sredstvu osnovni podatki o sredstvu so tisti osnovni in glavni, na podlagi katerih jih lahko razvrščamo v določen tip sredstva seznam lastnosti seznam lastnosti sredstva nam poda informacije za točno določeno sredstvo, njegove lastnosti, na podlagi katerih kasneje lahko delamo analize, poročila in izračune seznam opreme to je predvsem oprema, ki je vgrajena v točno določeno sredstvo Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 33 od 55
Slika 22: prikaz TP Primskovo Slika 23: prikaz TP Primskovo s svojimi stroškovnimi mesti Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 34 od 55
Skozi BTP Vohljač lahko spremljamo poleg same sestavnice in opreme sredstev SN omrežja, tudi NN del omrežja in merilna mesta na posameznem NN vodu. To pomeni, da bo lahko uporabnik spremljal koliko odjemnih mest je na posameznem NN izvodu iz TP. 5.5.1. Prednosti Bistvena prednost programa elektro omrežje pred drugimi programi za prikaz prostorskih podatkov, kot so ArcView ali AutoCAD Map je v tem, da je program tesno povezan z vsemi podatki v elektro distribucijskem podjetju. Tako lahko na zelo enostaven način uporabnik pregleduje vse lastnosti sredstev, ki se spreminjajo prek terminalske emulacije IBM 3270. S programom pa lahko uporabnik tudi pregleduje in popravlja lokacijo, povezave in opombe sredstev. Program omogoča dva načina prikaza lastnosti podatkov: hiter pregled sredstev prikaže osnovne lastnosti, ki so potrebne za prikaz lokacije (šifra EES, vrsta sredstva, začetne in končne točke, točnost, opomba, napetost), pregled podatkov z BTP Vohljačem z izbiro sredstva lahko BTP Vohljač prikaže vse lastnosti sredstva, vgrajeno opremo ali material, ter sestavo izbranega sredstva To je prvi korak k celovitosti in enovitosti programskega okolja za uporabnike tako podatkovnega kot grafičnega dela IIS v podjetju Elektro Gorenjska d.d.. Želja in potreba po vedno večji mobilnosti in dostopnosti na terenu je pripeljala tudi do razmišljanja o dostopnosti do podatkov BTP na terenu samem. Zato smo poleg projekta elektro omrežje, razmišljali vzporedno tudi o projektu omrežje preko interneta in tako smo mu dali projektno ime eomrežje. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 35 od 55
6. eomrežje 6.1. Kaj naj predstavlja eomrežje eomrežje je projekt, ki je namenjen prikazu lokacije, vsebine in lastnosti elektro energetskih sredstev (EES) objektov preko spleta. Prikazuje pa tudi sistem sestave EES v bazi tehničnih podatkov elektro distribucij (v nadaljevanju BTP). eomrežje je sestavljen iz dveh modulov: eomrežje modul za pregledovanje lokacije elektro energetskega omrežja, s pomočjo podloženih kart Slovenije evohljač modul za pregled podatkov o posameznem sredstvu (lastnosti, oprema, sestava) Namen programa je hiter in enostaven pregled ter prikaz zbranih podatkov EE sredstev iz BTP in Omrežja. V programu so prikazani: karte (zemljevidi) elektro distribucije prikaz katastrov prikaz elektro energetskega omrežja premikanje po mapi prikaz lastnosti, opreme in sestave sredstva fotografije sredstev iskanje katastrov oz. EE sredstev Program je povezan On-Line z osrednjo podatkovno bazo IBM DB2 v IIS in prikazuje vse podatke o sredstvih, ki so bili vpisani in geolocirani v sistemu elektro omrežje. Na oraclovem strežniku je AXL file (to je ini file za ARCIMS), v katerem so zapisane poti, kje na strežniku so grafični in ostali podatki. Preko spleta lahko oblikuješ sliko v html obliki. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 36 od 55
slika 25: prikaz eomrežja preko spleta 6.2. Kako naj bi delovalo eomrežje eomrežje naj bi delovalo s pomočjo internetnega raziskovalca (Microsoft Internet Explorer, Mozilla FireFox, Netscape), zatorej je potrebno najprej zagnati raziskovalec in vanj vpisati naslov, kjer se program nahaja. Za vsako Elektro distribucijo je naslov različen, zato je pot do programa različna: Primer 1: Zagon programa Odprite program za priklop na internet (npr.: Internet Explorer) in v polje za vpis naslova vpišite: za Elektro Gorenjsko: //egdbora1/phpvohljac Ob pravilnem vpisu poti do programa se odpre okno za vpis gesla, kjer je potrebno vpisati geslo za dostop do podatkov v IIS (enako geslo kot za dostop v terminalsko okno IBM 3270). Ob pravilnem vpisu gesla se odpre zemljevid Elektro distribucije z vrisano risbo elektro omrežja. Princip bo enak, ne glede na to ali bo to iskanje intranet ali internet. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 37 od 55
6.2. 1. Iskanje preko spleta Prikaz dodatnih informacij o sredstvu ali iskanje lokacije sredstva je ena od najpomembnejših modulov programa, saj išče in prikazuje dodatne informacije o sredstvih in katastru. eomrežje lahko išče le po eni določeni podlagi (objekti, povezave, katastri-oznake), zato je pred izbiro objekta najprej potrebno označiti želeno podlago iskanja (oz. klikniti na ustrezen gumb pri iskanju). Podlago se označi tako, da se klikne in označi gumbek pred njo. Na ekranu se izpiše potrditev. slika 26: Izbira nove aktivne (izbrane) podlage S klikom na gumb iskanje sredstev se odpre pogovorno okno, kjer se prikaže možnost iskanja sredstev ali možnost iskanja katastrskih parcel. Pri iskanju sredstev lahko uporabnik vpiše šifro ali delni naziv sredstva. Rešitev program izpiše v novem oknu, kjer se izpiše seznam najdenih rešitev. Uporabnik lahko izbere: Slika 27: Iskanje objekta na karti zaporedno številko najdenega sredstva, kar povzroči premik mape na karti na lokacijo, kjer se objekt nahaja polje info (samo EES): kjer se prikažejo podatki o sredstvu (evohljač) polje slika (samo EES): kjer se prikažejo slike od sredstva Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 38 od 55
Slika 28: Rezultat iskanja objekta na karti 6.2. 2. Iskanje katastrskih parcel Pri iskanju katastrskih parcel lahko uporabnik vpiše naziv katastrske občine ter parcele. Rezultat poizvedovanja program izpiše v novem oknu, kjer se izpiše seznam najdenih rešitev. Uporabnik lahko izbere zaporedno številko najdene parcele, kar povzroči premik mape na karti na lokacijo, kjer se parcela nahaja. Slika 29: Rezultat iskanja katastrske parcele Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 39 od 55
6.2. 3. Izbira sredstva na mapi Uporabnik lahko sredstvo izbere tudi na mapi. Z izbranim orodjem informacija o izbranem sredstvu, mora klikniti na želeno lokacijo in pokazal se bo seznam izbranih objektov na tej lokaciji. Tudi uporabnik lahko izbira: Slika30: Izbrani objekti na lokaciji Info: pregled osnovnih podatkov s programom evohljač Slika: prikaz slike objekta 6.2. 4. Računanje razdalj S pomočjo eomrežja bi uporabnik lahko tudi izračunal razdalje na karti. Gumbi v orodjarnici omogočajo: določanje razdalje med objekti : s klikom na karto se uporabniku riše rdeča črta, ki določa izračunano razdaljo določanje merskih enot : če uporabnik želi spremeniti merske enote, lahko to stori v tem oknu preklic meritev : gumb za brisanje črt, ki ponazarjajo izbrano razdaljo Poleg grafičnega dela smo imeli idejo, da bi uporabniki na terenu uporabljali tudi podatkovni del pri strankah, ko bi se dogovarjali za soglasja in gradbena dela, ter po možnosti preko bluetooth povezave natisnili na tiskalnik matični list TP ali nizko napetostni razdelilec. Zato smo enako kot eomrežje pripravili osnutek tudi na podatkovnem delu v obliki evohljač. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 40 od 55
6.3. Kaj naj predstavlja evohljač evohljač naj bi bilo orodje za hiter prikaz podatkov o izbranemu sredstvu. Kot program na delovni postaji, se tudi tu vidijo podatki o sestavi, lastnostih in opremi posameznega sredstva. 6.4. Kako naj bi deloval evohljač Program evohljač je sestavljen iz štirih podoken: sestavnica osnovni podatki o sredstvu seznam lastnosti seznam opreme 6.4. 1. Sestavnica Slika 31: Izbrano sredstvo v evohljač (matični list) V sestavnici naj bi bila prikazana celotna struktura sredstva. S klikom na eno od teh sredstev, bi se v desnem delu okna prikazali podatki izbranega sredstva, če pa ima izbrano sredstvo podrejene, pa tudi njegovi podrejeni. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 41 od 55
6.4. 2. Osnovni podatki o sredstvu Osnovni podatki o sredstvu so naslednji: šifra in naziv sredstva vrsta sredstva organizacijska enota - organizacijska enota, ki ji sredstvo pripada lastništvo - šifra in naziv lastnika sredstva naslov - naslov lokacije sredstva status - v obratovanju, brisano sredstvo,... Ti podatki omogočajo lažjo predstavo o sredstvu, ki ga naključni uporabnik ne pozna. slika 32: izbrano sredstvo v evohljaču Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 42 od 55
6.4. 3. Tiskanje podatkov Funkcija tiskanja podatkov v evohljač, bi preoblikovala podatke v tiskano obliko in odprla okno za izbiro tiskalnika. Slika 33: Tiskanje izbranega sredstva v u evohljač Glede na zahteve in poznavanje zvrsti dela tako na terenu kot tudi v planiranju in projektiranju, se mi zdi, da bi tak način pregledovanja podatkov tako na lokaciji EG kot tudi na terenu, omogočilo večjo transparentnost in ažurnost podatkov, saj je potem samo še priklop na internet preko UMTS-a tisti končni člen, ki bi omogočal prenos tako grafičnih kot tudi podatkovnih podatkov. S tem bi omogočili delo na terenu in spremembe bi bile poslane takoj v obdelavo v DB2, medtem ko bi na terenu stranka lahko na licu mesta videla situacijo in dobila stiskano pogodbo z vso dokumentacijo brez enega samega koraka od doma. To je strategija ki bi jo rad integriral v podjetje kot osnovni vir podatkov različnim vrstam služb, kot so projektanti, kontrolorji, uslužbenci v oddelku za soglasja. V dobi mobilne tehnologije in brezžičnih povezav, smo samo še korak do izvedbe projekta kot je»elektro omrežje«in v končnem produktu tudi eomrežje, saj nam ti produkti omogočajo konkurenčnost, fleksibilnost ter enotnost in ažurnost podatkov v vsakem trenutku. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 43 od 55
6.5. Testiranje in dokumentiranje Pisanje navodil za pomoč pri uporabi nove uporabniške rešitve je potekalo vzporedno s testiranjem. Navodila obsegajo približno 40 strani v pdf obliki, saj je program precej obsežen in narejen za širšo množico uporabnikov. Navodila so napisana z uporabo programa Microsoft Word. Znotraj dokumenta so uporabljene mnoge povezave, kar olajša branje navodil. Navodila so objavljena v sistemu notranje elektronske pošte družbe EG, kar omogoča redno dopolnjevanje in odpravo napak v besedilu. Pravico dostopa do navodil imajo vsi zaposleni v družbi Elektro Gorenjska d.d.. 6.6. Uvajanje aplikacije Uvajanje aplikacije je potekalo po načinu vzporednega delovanja. V enem mesecu sta istočasno delovali obe aplikaciji. Uporabnik je sproti podajal povratne informacije o napakah in dodatnih zahtevah, ki so se pojavljale sproti. V nekaj mesecih smo, podobno kot pri razvoju s prototipom, dogradili in izpopolnili prvotno uporabniško rešitev do zaključne faze. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 44 od 55
7. Zaključki V prvem delu diplomske naloge sem predstavil sedanje stanje in težave, s katerimi se srečujejo službe za distribucijo in upravljanje električne energije v EG. Naprave so bile nepovezane v celoto, zato je bilo zaposlenemu, ki ne dela izključno določenega dela v BTP ali ACAD-u, težko izvedeti, katera naprava ali vod ima določene lastnosti in kje v naravi je položena oziroma stoji. Nato smo podali zahteve in na kratko opisali metode dela. Želeli smo poiskati in okrepiti šibke točke v iskanju sredstev in prikazu le teh, ter s tem dvigniti uspešnost na višjo raven. Analiza informacijskih procesov je pokazala, da je glavni krivec za probleme sedanja nepovezanost in nestrukturiranost različnih segmentov podatkov. Drugi del diplomske naloge predstavlja razvoj nove uporabniške rešitve za celoviti IIS tako za BTP kot grafične podatke. Uporabniška rešitev je razvita s kombinacijo več metod in predstavlja informacijsko podporo prenovljenemu modelu informacijskih kot tudi poslovnih procesov. 7.1. Ocena učinkov V Elektro Gorenjska d. d., se je po uvedbi pilotske rešitve količina vnesenih podatkov v IIS povečala, ažurnost sistema in vnosi podatkovnih in grafičnih podatkov so se podvojili (zaradi prijaznosti okolja vnosov), vodenje evidenc in analiza dogodkov je pripeljala do večje uporabnosti končnih poročil. Sledenje samih pomanjkljivosti je sedaj postalo rutina pri vodjih pripravljalnih del na terenu. Vodstvo ima sedaj pregled nad širšo mrežo v sami distribuciji. Uporabnost teh podatkov prihaja do izraza tudi na najvišjih nivojih vodstva oz. uprave podjetja. Vodstvo organizacije ima na podlagi poročil in grafikonov boljši nadzor nad finančnimi kazalniki, kar lajša odločanje o investicijah. Na podlagi tako postavljenega sistema za vodenje, vnos in evidenco IIS distribucije skozi grafično okolje, je elektro omrežje postalo osnovni gradnik za 70% uporabnikov v podjetju, saj je orodje postalo močan in uporaben vmesnik, ki omogoča tako širitev navzven, predvsem pa nima ovire za nadaljnji razvoj tako na področju internetne tehnologije kot tudi multimedijskega razvoja. 7.2. Možnosti nadaljnjega razvoja Odprte možnosti za nadaljnji razvoj se kažejo predvsem na področju internetnega delovanja. Vzpostavitev aktivnih spletnih strani z možnostjo on-line vpogleda v elektro mrežo, vnos podatkov preko UMTS direktno preko spleta in možnostjo poročil, analiz ter dostop do informacij javnega značaja bi še povečala konkurenčnost na trgu. Ker rešitev poteka na podatkovni bazi DB2 in Oracle, je postavitev takšnih spletnih strani preprosta, saj DB2 omogoča varen dostop do podatkov tudi s spleta. Z orodji za izdelavo spletnih strani bi bilo mogoče te zgraditi kar znotraj podjetja, v službi za informatiko. Predvsem pa stvar ne ostaja na tem nivoju, kajti šele od tu naprej se odpirajo prave dimenzije in videnja vnaprej, saj distribucija postaja premajhna, da bi kljubovala močnemu trgu električne energije. Zato je potrebno iskati rešitev v povezavah, tako distribucijsko kot tudi informacijsko. Predvsem vidim priložnost podatkovnega in Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 45 od 55
grafičnega povezovanja z ostalimi distribucijami kot so Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Promorska v neko skupno elektro omrežje. Pred tem pa v Elektro Gorenjska d.d. resno razmišljamo, da se povežemo z informacijskimi bazami in portali gorenjskih občin, ki nosijo pomembne podatke lokacij, parcel in objektov, ki so še kako pomembni za distribucijo, ko želi pridobivati določena soglasja, informacije in dovoljenja za nadaljnji razvoj in vizijo gradnje sistema. Večina občin na gorenjskem ima narejene portale na katerih si lahko občani ogledajo marsikatero informacijo javnega značaja. Te informacije so pogosto vezane na dostopne pravice. To bi bil velik korak k napredku in povezovanju skupnih interesov različnih struktur javnih podjetij tako informacijsko kot tudi interesno, saj rek»kdor ima informacijo je močan«velja v mnogih pogledih, predvsem pa v dobi tako napredne tehnologije pride to še bolj do izraza. Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 46 od 55
8. Literatura Gričar, J., (2002) Poslovni informacijski sistem, študijsko gradivo, Kern, T. (1998) Procesna organizacija oblikovanje organizacije poslovnih sistemov na osnovi modela strukturiranih organizacijskih procesov, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj Interna dokumentacija Elektra Gorenjska d.d., Kranj Vintar, M. (1996) Informatika, PACO, Ljubljana Finkelstein E., (2002) Biblija Autocad-a 2002, Spencer J., Frizzelle B. G., Page P., Vogler J., (2005) Global Positioning System : A Field Guide for the Social Sciences, ZDA Papler, D., (2001) Elektro Gorenjska 1990-2000 Kronološki almanah razvoja Elektra Gorenjske, Kranj Papler, D., (2003) 40 let Elektra Gorenjska 1963-2003 na stoletnih elektrifikacijskih temeljih predhodnikov in ustvarjalnosti sodobnikov, Kranj Zupančič J., (2003) Metode in tehnike informacijske analize, študijsko gradivo, Kranj Gradišar, M., Resinovič, G. (2000) Informatika v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj Rajkovič, V., (2003) Upravljanje baz podatkov, študijsko gradivo, Kranj Sumit, S., (2000) Oracle DBA tips & tehniques ESRI Corporation, (2002) MapObjects Developer quide Gradišar, M., Resinovič, G. (2000) Informatika v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj Rajkovič, V., (2005) Računalniško informacijski sistem patronažne zdravstvene nege, Kranj Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 47 od 55
9. Viri Interna dokumentacija podjetja Elektro Gorenjska d. d., Kranj Interna dokumentacija Informatika d.d., Maribor Interna dokumentacija ERPO SISTEMI d.o.o., Kranj Sobočan, B., (1998) ARIS in prenova poslovnih procesov, Zbornik posvetovanja DSI Šušteršič, A. (1998) Spremljanje delovnih postopkov pri obdelavi dokumentov v pravnem informacijskem sistemu IUS-INFO, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 48 od 55
Priloge PRILOGA 1: Matični list sredstva iz BTP.....52 PRILOGA 2: Odjemalci na DES...53 PRILOGA 3: Načrt naselja z NN priključnimi omaricami...54 PRILOGA 4: Katastrski prikaz FOV na barvni podlagi...55 Kazalo slik SLIKA 1: Začetno obdobje avtomatske obdelave v Elektro Gorenjska. 9 SLIKA 2: LAN omrežje v obdobju 2000 2004... 10 SLIKA 3: Sistemska soba...... 11 SLIKA 4: Trenutno stanje topologije omrežja Elektra Gorenjske 2005... 12 SLIKA 5: Osnovna vnosna maska v IIS... 16 SLIKA 6: Uspešna prijava v IIS... 16 SLIKA 7: Izbor posameznih aplikacij.... 17 SLIKA 8: Izbor aplikacije sredstev.. 18 SLIKA 9: Primer vnosa novega sredstva...... 18 SLIKA 10: Aplikacija narejena v Accessu..... 19 SLIKA 11: Sestava sistema GPS...... 21 SLIKA 12: Določitev oddaljenosti... 22 SLIKA 13: Podatki obdelani v okolju GIS DataPro....... 23 SLIKA 14: Podatki obdelani v okolju.... 23 SLIKA 15: Podatkovna platforma elektro omrežja.. 25 SLIKA 16: Osnovni prikaz elektro omrežja.... 26 SLIKA 17: Prikaz pogonske karte......27 SLIKA 18: Prikaz topološke karte...... 28 SLIKA 19: Orto foto posnetek objekta v barvah... 29 SLIKA 20: Prikazuje TP v naravi....30 SLIKA 21: Raster 1:5000.. 33 SLIKA 22: Prikaz TP Primskovo...35 SLIKA 23: Prikaz TP Primskovo s svojimi stroškovnimi mesti. 36 SLIKA 24: Prikaz eomrežja preko spleta...39 SLIKA 25: Izbira nove aktivne (izbrane) podlage... 40 SLIKA 26: Iskanje objekta na karti... 40 SLIKA 27: Rezultat iskanja objekta na karti...41 SLIKA 28: Rezultat iskanja katastrske parcele... 41 SLIKA 29: Izbrani objekti na lokaciji... 42 SLIKA 30: Izbrano sredstvo v evohljaču (matični list).... 43 SLIKA 31: Izbrano sredstvo v evohljaču.....44 SLIKA 32: Tiskanje izbranega sredstva v evohljaču.... 45 Kratice EG: Elektro Gorenjska, d. d. IIS: integrirani informacijski sistem IS: poslovni informacijski sistem LAN: local area network (lokalna mrežna povezava) WAN: wide area network (globalna mrežna povezava) XCOM: protokol za prenos podatkov Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 49 od 55
RTP: razdelilna transformatorska postaja TP: transformatorska postaja MHE: mala hidroelektrarna HE: hidroelektrarna TE: termoelektrarne JE: jedrska elektrarna MHE: mala hidroelektrarna SN: srednja napetost NN: nizka napetost kv: kilovolti GPS: global position system LORAN: LOng RAnge Navigation DOD: Department of Defense EES: elektro energetska sredstva BTP: baza tehničnih podatkov BATCH: paketi podatkov PASOŠ: podatkovna struktura sredstev in njihove povezave RACEF: podatkovni administrator za dodeljevanje dostopnih pravic na DB2 ETHERNET: lokalna internetna povezava DB2: podatkovne baze na strežniku IBM 3270: IBM-ov klient za vnos podatkov na DB2 strežnik ESRI: program za geografske in kartografske sisteme ODBC: standardizirana metoda dostopanja do podatkov SHP: ESRI standard za zapis topoloških podatkov ELES: elektro Slovenija Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 50 od 55
Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 51 od 55
Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 52 od 55
Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 53 od 55
Iztok Jenko: Podatkovni model za upravljanje elektro omrežja stran 54 od 55