UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Zupančič Mihaela Dolenje Laknice, april, 2007
1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI PODJETJA PLASTOFORM V PRIMERJAVI Z NAJUSPEŠNEJŠIM KONKURENTOM Kandidatka: Zupančič Mihaela Študentka izrednega študija Številka indeksa: 8158095 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentorica: dr. Andreja Lutar-Skerbinjek Dolenje Laknice, april, 2007
2 PREDGOVOR Predmet diplomskega dela je analiza uspešnosti in učinkovitosti Plastoforma v primerjavi z najuspešnejšim konkurentom, to je Tomplastom. Glavni razlog izbire te teme je v tem, da sem v Plastoformu zaposlena in poznam njegove uspehe v zadnjem obdobju. Ker pa se je trend naraščanja učinkovitosti in uspešnosti v zadnjem letu zaustavil, smo hoteli s primerjalno analizo ugotoviti vzroke takemu stanju in se prepričati, ali ima podobne težave in tendence tudi najuspešnejši konkurent v panogi. Primerjalno analizo smo naredili s pomočjo računovodskih in finančnih kazalnikov. Diplomsko delo je razdeljeno na sedem poglavij. Prvo poglavje zajema uvod v diplomsko delo, kjer je predstavljen že omenjen problem, napisani cilji, predstavljene metode analize in podane predpostavke ter opozorila na omejitve primerjalne analize. Naslednja poglavja imajo podobno sestavo. Najprej teoretična predstavitev in razlaga obravnavane teme, nato praktični izračuni in na koncu sklepne ugotovitve posameznega poglavja. Tako v drugem poglavju predstavljamo podjetji in panogo. V tretjem naredimo primerjalno analizo poslovnih funkcij, kjer naletimo na prve težave in sicer ne dobimo vseh želenih informacij za temeljito primerjalno analizo nekaterih poslovnih funkcij. V naslednjem poglavju opravimo primerjalno analizo poslovnega izida, ki nas privede do spoznanja, da je konkurenčno podjetje uspešnejše po vseh kazalnikih. To dejstvo je potrjeno tudi v petem in šestem poglavju, kjer primerjalno analiziramo izkaz stanja in finančni izid. V sedmem poglavju naredimo sklepe in predstavimo predloge na osnovi primerjalne analize učinkovitosti in uspešnosti Plastoforma z najuspešnejšim konkurentom. Ugotovili smo, da je poslovanje obeh podjetij uspešno, da pa nam konkurent uhaja v vseh kazalnikih predvsem zaradi različnega tehnološkega procesa, ki je v veliki meri avtomatiziran. To pa predstavlja veliko konkurenčno prednost glede na naše podjetje, ki mora pri izdelavi poslovnih učinkov uporabiti več delovne sile. Cilj vsakega podjetja je uspešno poslovanje, saj v konkurenčnem boju obstanejo le najboljši, tisti, ki so učinkoviti, ustvarjajo največje dobičke, so pripravljeni na hitre spremembe in lahko hitro zadovoljijo različne potrebe odjemalcev. Z analizo poslovanja smo pripravili izhodišča za sprejemanje ukrepov in odločitev s katerimi bi pripomogli k še uspešnejši rasti Plastoforma in zmanjševanja negativnih razlik v primerjavi z najuspešnejšim konkurentom. Na koncu naj vendar poudarimo, da je Plastoform bil in je še uspešno in stabilno podjetje, kljub temu, da bi lahko poslovalo tudi bolje. Za sprejeto mentorstvo in strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge bi se rada zahvalila mentorici, dr. Andreji Lutar-Skerbinjek. Zahvaljujem se direktorju Plastoforma, g. Gregorčič Francu za pomoč in podporo v času študija in neomejen dostop do informacij. Hvala tudi moji družini, ki je bila v marsičem prikrajšana zaradi študija in izdelave diplomske naloge.
3 KAZALO 1 UVOD... 4 1.1 Opis problema... 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve... 4 1.3 Predpostavke in omejitve... 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja... 6 2 PREDSTAVITEV PODJETJA IN PANOGE... 7 2.1 Predstavitev Plastoforma... 7 2.2 Predstavitev primerjalnega podjetja... 9 2.3 Predstavitev panoge in njene posebnosti... 11 2.4 Sklepne ugotovitve drugega poglavja... 12 3 PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ... 14 3.1 Primerjalna analiza zaposlenih... 14 3.2 Primerjalna analiza ugotavljanja zadovoljstva kupcev... 16 3.3 Primerjalna analiza števila reklamacij... 17 3.4 Primerjalna analiza proizvodnje analiza stroškov... 19 3.5 Primerjalna analiza financiranja... 21 3.6 Sklepne ugotovitve tretjega poglavja... 25 4 PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA IZIDA... 27 4.1 Prečiščevanje podatkov in preurejanje izkaza poslovnega izida... 27 4.2 Primerjalna analiza sestavin poslovne uspešnosti... 31 4.3 Primerjalna analiza učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti poslovanja... 34 4.4 Sklepne ugotovitve četrtega poglavja... 38 5 PRIMERJALNA ANALIZA IZKAZA STANJA... 40 5.1 Prečiščevanje izkaza stanja primerljivih podjetij... 40 5.2 Primerjalna analiza sestave sredstev in obveznosti do virov sredstev v primerljivih podjetij in njihova skladnost... 43 5.3 Primerjalna analiza obsega sredstev in virov sredstev... 46 5.4 Sklepne ugotovitve petega poglavja... 49 6 PRIMERJALNA ANALIZA IZKAZA FINANČNEGA IZIDA... 51 6.1 Stopnje denarne izidnosti poslovnih prihodkov... 51 6.2 Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja... 53 6.3 Sklepne ugotovitve šestega poglavja... 54 7 SKLEPI IN PREDLOGI... 55 8 POVZETEK / ABSTRACT... 57 9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE... 59 10 SEZNAM TABEL... 61
4 1 UVOD 1.1 Opis problema K pisanju tega diplomskega dela nas je pritegnilo uspešno poslovanje našega konkurenta v panogi. Boljše poslovanje se kaže predvsem v večjem čistem dobičku. S primerjavo rezultatov poslovanja, ki se kažejo v izkazu uspeha, bilanci stanja in izkazu finančnega izida, bomo poskušali ugotoviti vzroke za njihovo odstopanje v smeri uspešnejšega poslovanja primerjalnega podjetja od Plastoforma. Obe podjetji sta bili nekoč enoti velikega gospodarskega subjekta Adria Caravan, ki pa je zašlo v težave in zato je sledil stečaj. Po stečaju matičnega podjetja, sta nastali novi samostojni enoti, ki pa sta bili še vedno med sabo poslovno povezani in zato vedno zanimivi za primerjavo, kako se bosta znašli kot samostojni gospodarski enoti. Plastoform in najuspešnejši konkurent sta se v uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja izkazali kot dobro vodeni in organizirani podjetji. Zadnja leta pa opažamo, da ima naš konkurent bistveno večji čisti dobiček in sedaj nas zanima, kje so vzroki za takšne rezultate. Podjetji sta med sabo tudi poslovno povezani, podobno je okolje v katerem delujeta, razlikujeta pa se v končnih izdelkih, čeprav sta razvrščeni v isto panogo. Podjetji imata tudi skupnega najpomembnejšega poslovnega partnerja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je ta, da s pomočjo analize računovodskih izkazov, ki jo bomo obogatili z analizo nefinančnih funkcij, preučimo najuspešnejšega konkurenta v panogi. Na osnovi te analize bo mogoče ugotoviti odstopanja v poslovanju primerjalnih podjetij. To bo podlaga poslovodnemu organu za sprejem strateških odločitev oziroma naravnanje k še boljšemu poslovanju. Cilji diplomske naloge so: oceniti konkurenčni položaj podjetja Plastoform v primerjavi z najboljšim konkurentom v panogi ugotoviti s pomočjo finančnih kazalnikov in analizo nefinančnih funkcij, kje v uspešnosti in gospodarnosti poslovanja zaostajamo za najuspešnejšim konkurentom najti vzroke za nastale razlike potrditi, da smo vseeno na pravi poti, da ostanemo uspešno podjetje. Glede na dejstvo, da Plastoform že leta posluje uspešno, za slovenske razmere lahko rečemo zelo uspešno, trdimo, da za najuspešnejšim konkurentom v panogi ne zaostaja veliko ali pa ga v nekaterih finančnih kazalnikih celo presega.
Obstajajo pa konkurenčne prednosti tako enega kot drugega gospodarskega subjekta, ki so in bodo ostale za zunanjega opazovalca in analitika neznane. 5 1.3 Predpostavke in omejitve Omejili se bomo na računovodske izkaze in sicer bilanco stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnega izida za tri poslovna obdobja. To bodo leta 2003, 2004 in 2005. Izbor panoge je na podlagi statistične klasifikacije dejavnosti podjetja Plastoform. V obeh preučevanih podjetjih je glavna dejavnost proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas. V Plastoformu proizvajajo različne izdelke, ki jih nato vgrajujejo v avtomobile (obloge sten) in počitniške prikolice (okna, deli za kopalnice, stene prikolic). Primerjalno podjetje je izbrano na osnovi zadane naloge, da se Plastoform primerja z najboljšim v svoji panogi. Analizirali bomo tudi nefinančne poslovne funkcije podjetij, kot so kadrovska funkcija, proizvodnja in financiranje. Te pokazatelje bomo analizirali le v tistem obsegu, ki nam bo dostopen na osnovi podatkov na spletnih straneh podjetja, javnih podatkov in letnih poročil. Uporabili bomo računovodske podatke brez prilagoditev, saj predvidevamo, da so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov (odslej SRS) in zato med sabo lahko primerljivi, kar pa nam zopet ne daje zagotovila, da so podatki za izračun finančnih kazalnikov povsem v skladu s teoretično opredelitvijo. Pri tem pa bomo pozorni na pojasnila v računovodskih poročilih, kjer bodo razložene metode vrednotenja postavk. Če pojasnil ne bomo pridobili, ne bomo delali primerjave, ker lahko različno vrednotenje bilančnih postavk privede, do velikih in neprimerljivih razlik v podatkih. Pri določenih kazalnikih bomo potrebovali povprečne vrednosti sredstev in obveznosti do virov. Mesečnih vrednosti za omenjene vrednosti v konkurenčnem podjetju nismo uspeli pridobiti zato bodo povprečne vrednosti izračunane na podlagi začetnih in končnih vrednosti v obdobju, kar pa pomeni, da bodo lahko povprečne vrednosti tudi drugačne. Kljub tej omejitvi, pa smo se hoteli primerjati z najuspešnejšim konkurentom vsaj v teh dostopnih podatkih in zato smo se odločili za takšen izračun povprečnih vrednosti sredstev in obveznosti do virov sredstev v obeh podjetjih. Glede na izkušnje v podjetju Plastoform predvidevamo, da medletni podatki bistveno ne odstopajo od začetnih oziroma končnih vrednostih. To pa pomeni, da tudi naše ugotovitve ne bodo bistveno odstopale od dejanskega stanja povprečnih vrednosti sredstev in obveznosti do virov sredstev. Predpostavljamo, da so podatki, ki jih bomo dobili o konkurenčnem podjetju s pomočjo interneta oziroma drugih virov, ažurni in resnični. Računovodski izkazi, informacije in gradivo za podjetje Plastoform pa so objektivni, saj so nam posredovani neposredno oziroma kot zaposlena in izdelovalka teh podatkov nimam nikakršnih pomislekov o verodostojnosti le-teh.
Diplomsko delo je sestavljeno predvsem iz praktičnega primera zato predpostavljamo, da je za izdelavo dovolj strokovne literature v slovenskem jeziku, bomo pa uporabili tudi elektronske vire in tujo strokovno literaturo. 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri primerjalni analizi se bomo osredotočili na določene funkcije podjetja, predvsem organizacijo in računovodstvo ugodnosti poslovnih procesov in stanj zato govorimo o poslovni raziskavi. Ker se ukvarjamo z analiziranjem temeljnih ekonomskih subjektov, govorimo o mikroekonomski raziskavi. Uporabili bomo statično ekonomsko raziskavo, saj bomo primerjali stanje v določenem trenutku. Analizirali bomo primerjalno stanje v treh različnih trenutkih, uporabili bomo metodo komparativne statike. Metode raziskovanja se med seboj razlikujejo glede na pristop. V diplomskem delu analiziramo vzroke ekonomskih pojavov v primerjalnih podjetjih, zato govorimo o analitičnem načinu raziskovanja. V okviru analitičnega pristopa bomo uporabili deduktivno in induktivno sklepanje. V celotni analizi si bomo pomagali z metodami razčlenjevanja, abstrahiranja in generalizacije. Podatki o poslovanju primerjalnih podjetij v letih 2003, 2004 in 2005 so povzeti iz letnih poročil, ki so javna. Vse dodatne potrebne informacije smo pridobili iz raznih poročil družb, iz drugih virov, kot so internet in osebni stiki. Vsi vrednostno izraženi podatki so v tisočih tolarjev. Za realno primerjavo je upoštevana inflacija in preračun vrednosti iz evrov v tolarje z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenija, na dan izdelovanja računovodskih izkazov.
7 2 PREDSTAVITEV PODJETJA IN PANOGE 2.1 Predstavitev Plastoforma Podjetje pod imenom Plastoform d.o.o. Šmarjeta (v nadaljevanju Plastoform) obstaja od leta 1991, sicer pa štejemo začetek poslovanja leto 1976, pod imenom IMV Šmarjeta. V podjetju je trenutno zaposlenih 203 oseb, večina moških. Je pretežni izvoznik, saj se 56% izdelkov dobavlja v države evropske unije, 48% izdelkov kupi njihov največji kupec Adria Mobil. Osnovni podatki podjetja: Firma: Skrajšan naziv: PLASTOFORM Tovarna plastičnih elementov d.o.o. Šmarjeta PLASTOFORM D.O.O. ŠMARJETA Sedež družbe: Šmarjeta 64 8220 Šmarješke Toplice Matična številka: 5513464 Davčna številka: 76909387 Prevladujoča dejavnost: Osnovni kapital: Velikost podjetja: Direktor: Lastništvo: Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 624.241.000,00 SIT Veliko podjetje Franc Gregorčič 100% last domače fizične osebe Dejavnost podjetja je predelava termoplastov po postopku termoformiranja. Gre za tehnologijo, ki je zelo učinkovita pri proizvodnji srednje velikih in manjših serij izdelkov. Osnovni program je izdelava delov in sklopov za karavan industrijo, elementov za specialna vozila in avtobuse. Tehnologija predelave termoplastov po zgoraj omenjenem postopku je okolju prijazna. Nima negativnih posledic za ljudi, ki sodelujejo v proizvodnem procesu in ne škodi okolju v katerem se dejavnost izvaja. Vsi materiali in proizvodi se lahko reciklirajo. Opisana tehnologija v veliki meri nadomešča poliester, ki je z vidika recikliranja in procesiranja vprašljiva in zdravju škodljiva tehnologija. S tehnološko opremljenostjo, znanjem in kakovostnimi kadri podjetju zagotavljajo trdnost in konkurenčnost v evropskem prostoru. Le-ta je na zadovoljivi ravni vendar so načrti za bližnjo prihodnost, da intenzivno vlagajo v razvoj in novo sodobno tehnološko opremo. V letu 2005 so investirali v novo opremo in predvsem povečanje prostorskih kapacitet.
Investicije v novo opremo in razširitev proizvodnih prostorov v letu 2003 so znašale 1,6 mio eurov, v letu 2004 1,1 mio eurov in leta 2005 2,7 mio eurov. Usmerjenost podjetja je izdelava proizvodov za znanega kupca. Interes firme je razpršiti tržne deleže na več strank in s tem odpraviti nevarnost soodvisnosti z velikim kupcem. Sicer je struktura kupcev zadnja leta slabše razpršena, vendar se v letošnjem letu kažejo napredki na tem področju, saj so se začeli pojavljati novi kupci, kateri bodo v bodočnosti zelo povečali razpršenost kupcev. Tržni proizvodi so vezani na orodja, to pomeni, da so kupci na nek način partnersko vezani na podjetje, ki jih oskrbuje. Podjetje je nosilec certifikata kakovosti ISO 9001: 2000. Plastoform že vrsto let posluje uspešno. Tako se od leta 2000 naprej letna realizacija povečuje z indeksom, ki je večji od 1,2 na letni ravni. Izjema je le leto 2005, ko so se prihodki v primerjavi z letom prej zmanjšali in je indeks znašal 0,87. Prav tako se tudi čisti dobiček v omenjenih obdobjih povečuje še z večjim indeksom, razen v letu 2005, ko se je le-ta zmanjšal v primerjavi z letom prej. Zmanjšanje leta 2005 je posledica predvsem velikih vlaganj v razvoj in sprememb zakonodaje v državah naših kupcev. Trend rasti prihodkov se je v letu 2006 že zaznal, tako da ugotavljamo, da se bodo stroški vlaganj v razvoj kmalu povrnili. Slika 1: Podjetje Plastoform d.o.o. Šmarjeta 8
9 2.2 Predstavitev primerjalnega podjetja 1 Tomplast d.o.o. Mirna je najuspešnejše podjetje v naši panogi zato smo se odločili, da opravimo primerjalno analizo uspešnosti prav z njim, saj se moramo vedno primerjati le z najboljšimi. Osnovni podatki podjetja: Firma: Skrajšan naziv: TOMPLAST Predelava termoplastov d.o.o. TOMPLAST d.o.o. Sedež družbe: Cesta na Gradec 5 8233 Mirna Matična številka: 5841283 Davčna številka: 15562239 Prevladujoča dejavnost: Osnovni kapital: Velikost podjetja: Direktor: Lastništvo: Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 100.000.000,00 SIT Srednje veliko podjetje Milena Logar 100% last domače fizične osebe Tomplast je srednje veliko podjetje, ki je v 100% lasti domače družbenice in že vrsto let posluje z visokimi donosi in iz leta v leto povečuje svoje prihodke, kar lahko podkrepimo s podatki, da se je delež prihodkov od leta 2003 do 2005 povečeval in sicer prvo leto za 34%, drugo leto 19,5% in zadnje opazovano leto 19%. Začetki delovanja podjetja, sicer ne pod današnjim imenom, segajo v leto 1969, ko se je odprl obrat Tovarna gospodinjske opreme IMV Mirna. Imel je več obratov, med njimi tudi plastični, ki je izdeloval razne brizgane dele za opremo prikolic. Pod imenom Tomplast ga poznamo od leta 1975. Glavna dejavnost podjetja: - predelava termoplastov s tehnologijo brizganja, - ročna in strojna montaža, - dodelava s pomožnimi tehnologijami (varjenje, tiskanje, itd.), - tehnološki razvoj, izdelava orodij in osvajanje novih programov ter uvajanje v serijsko proizvodnjo, - programski razvoj z industrializacijo za določene potrebe poslovnih partnerjev. 1 Povzeto http://www.tomplast.si/slo/htm/introduction.htm.
So nosilci certifikatov kakovosti ISO 9001, ISO TS 16949 in ISO 14001. Imajo sodobno tehnološko opremo za izdelavo široke palete izdelkov pri čemer obvladujejo predelavo vseh tehničnih termoplastov. Proizvodnja sloni na široki paleti kakovostnih NC-strojev, ki so omogočili povečanje produktivnosti in konstantno kakovost. To pa so jim omogočale strokovno načrtovane investicije, ki so v letih 2003, 2004 in 2005 vsako leto presegle en milijon eurov. Investicije leta 2004 so znašale kar 1,8 mio eurov. V Tomplastu uspešnost poslovanja gradijo na intenzivni razvojni dejavnosti in uvajanju novih programov. Veliko vlagajo v tehnično osebje in sodobno računalniško podporo, ki omogoča reševanje najzahtevnejših problemov konstruiranja in optimiranja izdelka ter v nadaljnji fazi optimalne rešitve orodij in delovnih priprav. Pri konstruiranju in izdelavi orodij sodelujejo tudi z zunanjimi izvajalci, ki so specializirani za posamezne tehnično zahtevne rešitve. Pri pregledu tržnih deležev posameznih kupcev lahko ugotovimo, da imajo zelo široko paleto kupcev in posamezni delež kupca ne presega 35%, kar pomeni, da proizvodnja ni odvisna od enega kupca. To pa pomeni dodatno varnost v podjetju. Slika 2: Podjetje Tomplast d.o.o. 10 Vir: http://www.tomplast.si/slo/htm/introduction.htm.
11 2.3 Predstavitev panoge in njene posebnosti Predstavitev panoge Panoga je skupina podjetij, ki proizvaja enake ali vsaj toliko podobne izdelke in/ali storitve, da si lahko medsebojno konkurirajo (Rebernik 1995, 36). Plastoform d.o.o. Šmarjeta se razvršča po standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD) v proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Šifra po SKD je 25.240. Družbe, ki se po SKD razvrščajo v oddelka»proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken«ali»proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas«obsegajo kemijsko industrijo v Sloveniji. Takih družb je 619, od tega 52 velikih. Delež družb, ki proizvajajo izdelke iz plastičnih mas v celotnem številu kemijske industrije je 69%. Od tega je velikih družb, taka kot je Plastoform, le 3%.V letu 2003 so družbe kemijske industrije ustvarile 775,6 milijard SIT prihodkov, kar je 17,6% več kot leto prej. V povprečju je vsak zaposleni v proizvodnji izdelkov iz gume in plastike ustvaril za 24 milijonov prihodkov (8% več kot leto prej). V kemijski industriji je bilo glede na leto 2002 2% več zaposlenih, v dejavnosti po SKD 25 pa 1,5% več kot leto prej. Slovenska kemijska industrija je na tujih trgih v povprečju ustvarila 71% prihodkov od prodaje, kar je za 13 odstotnih točk več od povprečja za predelovalno dejavnost v celoti. V letu 2003 je blago izvozilo 51% vseh družb kemijske industrije (Gombač 2004). Pomembna gibanja v panogi in njene posebnosti 2 Proizvodnja plastike in izdelkov iz plastike bo zadržala povprečno letno rast zadnjih petih let - 4,4%, kar je bistveno več kot pri drugih industrijskih materialih. Krivulja rasti, ki se je ob naftnih krizah v sedemdesetih in osemdesetih letih povesila navzdol, pri zadnjih drastičnih podražitvah nafte zadržuje nezmanjšano rast. To je posledica novih uporab, novih trgov, pa tudi na račun zamenjave stekla, kovin in papirja. Z globalizacijo trga je nastala eksplozija naložb v Koreji, na Tajvanu, na Kitajskem, kjer je delovna sila cenejša, velike možnosti razvoja lokalnih trgov, pa tudi prisotnost surovin. Za leto 2006 napovedujejo skoraj polovico svetovne porabe plastike v Aziji in Latinski Ameriki, izven trenutno močno prevladujoče trojice Amerike, Evrope in Japonske. Napovedi pa kažejo tudi ogromen porast porabe plastike v avtomobilski industriji. V zadnjih letih prihaja v industriji polimerov do velikih sprememb, predvsem zaradi velikega pritiska na cene in zaradi nestabilnosti le-teh. Za zadnja desetletja so bila značilna podjetja, ki so poleg široke ponudbe izdelkov bila podprta z razvojem in tehničnim servisom za končne kupce. Ta dejavnik je bolj kot cena odločal o obsegu prodaje. V teh podjetjih se trudijo, da bi okrepili razvoj tehnologij, ki kakor koli zmanjšujejo proizvodne stroške. Tehnologije, ki so pred desetimi leti veljale za prestižne poskuse posameznih firm so sedaj zelo iskane. Močno se je skrajšal čas od razvojne do zrele faze tehnologije. 2 Povzeto po GZS (2000).
12 Napovedi o gibanju prodaje v panogi Na podlagi analiz porabe plastičnih materialov v letih od 1999 do 2004 so podana predvidevanja o povečanju porabe le-teh do leta 2009. Največja poraba se pričakuje na Kitajskem in sicer 8,9%, Aziji 6,7%, Kanada in Mexico 6,1%, za nas najbolj zanimiva podatka pa sta, da pričakujejo povečanje porabe tudi v Evropi in sicer zahodni 3% in vzhodni 4,8%. Napoved proizvodnje, ki je podana samo za zahodno Evropo pa predvideva zmanjšanje porabe kovin za 2,8% in hkrati povečanje plastike za 5,6% (Smith 2006,18). Na sejmu Internationale Automobil-Ausstellung (v nadaljevanju IAA) v Frankfurtu je kar nekaj dobaviteljev v avtomobilski industriji pokazalo plastične obloge, ki naj bi zamenjala obstoječe kovinske. Obloge za masivno proizvodnjo so izdelane iz plastičnega materiala z metodo brizganja. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo podobne obloge izdelane z drugimi metodami v bodočnosti uporabljali v vseh avtomobilih, od majhnih do luksuznih. Prednost plastičnih oblog je nizka teža, enostavna montaža ter več svobode pri designu (Vink 2006, 149). Raziskave evropske federacije za počitniško dejavnost je podala prve rezultate letošnje prodaje avtodomov in prikolic v Evropi. Zaradi hladnega vremena se je prodaja prikolic v prvem četrtletju zmanjšala in sicer za 8,4%, hkrati pa se je povečala prodaja avtodomov za 3,7% vendar v skupnem znesku to pomeni zmanjšanje prodaje za 3,4% glede na leto 2005. Spremenljivost karavanskega trga ni bila vezana samo na tip vozila ampak so razlike tudi od države do države. Primer, prodaja na francoskem trgu je zrasla za 17,1%, medtem ko je angleški trg doživel 6% padec prodaje(ecf 2006). Po končanem letošnjem sejmu specialnih vozil v septembru veje v prodaji le teh velik optimizem, saj so imeli na sejmu same rekorde tako po številu obiskovalcev kot tudi novih naročil. Zadnje štiri leta je trg v porastu in tako se pričakuje tudi za leto 2007. Temu botruje veliko inovacij in novih izdelkov, ki so pripomogli k ugledu trga specialnih vozil in izboljšalo proizvodnjo (IAA 2006). 2.4 Sklepne ugotovitve drugega poglavja Ob branju predstavitve obeh primerjalnih podjetij smo lahko ugotovili, da sta si podjetji v marsičem podobni, a vendar tudi različni. Podobnost je velika v zgodovini, lastništvo je v obeh primerih zasebno, rezultati poslovanja obeh podjetij zelo spodbudni, veliko poudarka na razvoju in sodobni opremi, kar se kaže tudi v velikih investicijah v obeh poslovnih subjektih. Obe podjetji sta tudi nosilca certifikata kakovosti. Njuna glavna dejavnost je predelava termoplastov vendar je tu ena bistvena razlika, ki ju izključuje, da si med sabo nista popolna konkurenta. Tehnologija predelave termoplastov v Plastoformu je termoformiranje, medtem ko v Tomplastu brizganje. Večino izdelanih proizvodov pa se lahko naredi po eni ali drugi tehnologiji, zato sta si podjetji konkurenta.
Če opazujemo osnovne podatke primerjalnih podjetij lahko opazimo, da je njuna glavna dejavnost popolnoma enaka, da sta si različni po velikosti podjetja na podlagi razvrstitve v Zakonu o gospodarskih družbah, Tomplast je srednje veliko, Plastoform pa veliko podjetje. Lastništvo obeh uspešnih proizvodnih podjetij pa je domače in v lasti ene fizične osebe. V obeh podjetjih ista oseba opravlja tudi naloge direktorja. V panogi kateri pripadata obe podjetji trenutno kaže zelo dobro. Napovedi prodaje avtomobilske in caravan industrije so zelo obetavne, poleg tega se v teh industrijah zelo hitro povečuje delež plastičnih delov v končnih izdelkih, ki nadomeščajo kovinske. Glede na to, da se povečanje prodaje načrtuje za vso Evropo in tudi ostali svet, se za prihodnost obeh podjetij ni bati. Največjo nevarnost predstavlja globalna ekonomska kriza v celem svetu, saj bi potem bila prodaja teh življenjsko manj pomembnih izdelkov zagotovo manjša. Večje konkurence z vzhoda Evrope ne pričakujejo, saj je to proizvodnja, ki je malo oziroma srednje serijska, ter zahteva zelo veliko znanja in izkušenj ter sodobno tehnološko opremljenost. Zaradi manjših serij, pa je stroškovno zelo neugodna za podjetja z vzhoda. 13
14 3 PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ 3.1 Primerjalna analiza zaposlenih Med vsemi poslovnimi prvinami zavzema delo posebno mesto. Je najaktivnejša prvina, poleg tega pa tudi izhodišče vsakega poslovnega procesa. Na žalost si dela ne moremo zamišljati brez delavca, ki s trošenjem potencialnih umskih in fizičnih sposobnosti opravlja delo (Pučko 2004, 39). Zaposleni so največje bogastvo podjetja in hkrati lahko tudi konkurenčna prednost podjetja, če je le to sposobno dovolj motivirati zaposlene, da svoje zmožnosti, znanje, spretnosti, veščine, sposobnosti in izkušnje usmerijo k doseganju boljši rezultatov poslovanja. Govorimo o človeškem kapitalu, ki ne more biti sredstvo podjetja in se zato ne nahaja nikjer v bilanci stanja. Pri analiziranju človeškega kapitala podjetja je pomembno, da se osredotočimo na izobrazbo oziroma proces izobraževanja. Izobraževanje je osnovni gradbeni element človeškega kapitala, saj si s tem procesom pridobimo znanje in razvijamo sposobnosti (Južnik 2004, 56-63). Število zaposlenih v poslovnem sistemu je pogojeno z ustrezno organiziranostjo dela, z ustreznimi znanji zaposlenih in z družbeno urejenostjo pravic v okviru delovnega časa (Melavc 1998, 214). Zaposlene obeh primerjalnih podjetij bomo analizirali z vidika obsega, izobrazbene strukture in stroškov izobraževanja na osebo. Tabela 1: Obseg zaposlenih v primerjalnih podjetjih BESEDILO PLASTOFORM TOMPLAST l. 2003 l.2004 l. 2005 l. 2003 l.2004 l. 2005 Število zaposlenih na dan 31.12. 174 192 183 65 70 77 Povprečno število zaposlenih 161,5 183 187,5 63,5 67,5 73,5 Indeks števila zaposlenih na dan 31.12. leta/predhodno leto 117,0 110,3 95,3 105,0 107,7 110,0 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta. Iz gornje tabele lahko opazimo konjunkturo povečevanja števila zaposlenih v Tomplastu, hkrati pa opazimo bistveno razliko v številu zaposlenih v primerjalnih podjetjih. V Plastoformu se je število zaposlenih v letu 2005 zmanjšalo predvsem zaradi izpada naročil kupcev iz tujine in posledično s tem zmanjšanja potreb po delavcih.
15 Tabela 2: Izobrazbena struktura zaposlenih v primerjalnih podjetjih 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% PLASTOFORM 2003 2004 2005 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% Vir: Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Baza podatkov Plastoform. 0% TOMPLAST 2003 2004 2005 VII. visoka strokovna in univerzitetna izobrazba, magisterij, VI. Višja strokovna izobrazba V. srednja tehniška oz. gimnazijska izobrazba IV. Srednje poklicna izobrazba III. Nižja poklicna izobrazba II. osnovna šola I. nepopolna osnovna šola Iz tabele lahko opazimo kar pomembno razliko v izobrazbeni strukturi zaposlenih v obeh podjetjih. V Plastoformu ima večina zaposlenih poklicno izobrazbo, veliko je zaposlenih samo z dokončano osnovno šolo. V Tomplastu pa lahko opazimo bistveno večji delež višje in visoko izobraženega kadra, kar je lahko posledica tudi večje avtomatiziranosti poslovnega procesa. Za nadzor delovanja strojev pa je običajno potrebna večja izobrazba, kakor za fizično delo. V Plastoformu v proizvodnji potrebujemo večje število delavcev, ki pa imajo lahko tudi nižjo izobrazbo. Podobnost v obeh podjetjih pa opazimo v relativno velikem številu zaposlenih z nizko izobrazbo. V Plastoformu se je v opazovanem obdobju število zaposlenih z nižjo izobrazbo zmanjšalo v večjem odstotku kot v primerjalnem podjetju in sicer na račun povečanja srednje izobraženega kadra. To pa je lahko posledica tudi izobraževanja ljudi med delom, kar pa bomo poskušali ugotoviti v naslednji primerjalni tabeli. Tabela 3: Stroški izobraževanja po letih na zaposlenega LETO PLASTOFORM TOMPLAST RAZMERJE PLAST./TOMPLAST 2003 16.150,00 SIT 19.500,00 SIT 0,82 2004 11.010,00 SIT 38.610,00 SIT 0,29 2005 26.450,00 SIT 6.933,00 SIT 3,82 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta. Pregled zgornje tabele nam pokaže zelo različne potrebe po izobraževanju v posameznih obdobjih. Zmanjšanje stroškov izobraževanja na osebo za leto 2005 v Tomplastu smo lahko predvideli že pri branju poslovnega poročila za leto 2004, kjer so tudi v načrtih za nadaljnji razvoj napisali, da so dokončali pomembno izobraževanje delavcev za osvojitev novih tehnoloških postopkov, ravno nasprotno pa je pri Plastoformu. V letu presežnikov
glede realizacije tudi ni bilo veliko časa za razna izobraževanja, saj so bile vse moči usmerjene k pokrivanju potreb kupcev. Ker pa se v podjetju zavedajo pomembnosti notranjih in zunanjih izobraževanj so jim posvetili v letu 2005 veliko več pozornosti, zato so se stroški v tem letu bistveno povečali. Če primerjamo podjetji med sabo vidimo, da je ta strošek Plastoforma v letu 2005 skoraj štirikratnik stroška Tomplasta. Vodstvo Plastoforma ima posluh za želje zaposlenih po izobraževanju in tako lahko tudi sami vidimo, da se je izobrazbena struktura izboljšala tudi na račun pomoči pri usposabljanju in strokovnem izobraževanju posameznega zaposlenega. Rezultati pa so vidni v preteklih letih in tekočem poslovanju. Obe podjetji nenehno vlagata v razvoj zaposlenih, torej investirata v človeški kapital. 16 3.2 Primerjalna analiza ugotavljanja zadovoljstva kupcev Podjetje potrebuje tudi kvalitativna merila, ki dovolj zgodaj opozorijo vodstvo na grozeče spremembe tržnega deleža. Previdna podjetja si zgradijo različne sisteme za spremljanje stališč in zadovoljstva odjemalcev, posrednikov in drugih zainteresiranih na prodajnem trgu. Opazovanje sprememb okusa in zadovoljstva kupcev, še preden te spremembe vplivajo na prodajo, omogočajo, da lahko vodstvo pravočasno ukrepa (Kotler 1996, 748). Velik vpliv na ugled podjetja imajo tako zadovoljni kot tudi nezadovoljni kupci. Medtem ko je vpliv zadovoljnega odjemalca na ugled podjetja pozitiven, je ravno obratno z nezadovoljenim kupcem. Ugled poslovnega subjekta zaradi njegovega nezadovoljstva pade, kar ima lahko tudi posledice na dolgoročno poslovanje podjetja. Zelo je pomembno, da podjetje ugotovi vzroke nezadovoljstva pri svojih odjemalcih in jih skuša na najbolj učinkovit način odpraviti. Za raziskovanje zadovoljstva uporabnikov nam je na razpolago vrsta metod; od enostavnih do kompleksnih (Kotler 1996, 41-43): - sistem pritožb in predlogov, - ankete o zadovoljstvu odjemalcev, - namišljeno nakupovanje, - analiza izgubljenih kupcev. Primerjalni podjetji uporabljata za ugotavljanje zadovoljstva odjemalcev anketo. Anketa je najbolj priporočljiva metoda pri ugotavljanju stopnje zadovoljstva kupcev, saj se le 5% nezadovoljnih odjemalcev dejansko pritoži, raje zamenjajo dobavitelja in tako podjetje izgubi stranko. Obe podjetji sta nosilci certifikata kakovosti in zato za ugotavljanje zadovoljstva kupcev uporabljata enako anketo. Ta vsebuje devet vprašanj, ki so točkovana od 1 do 6 točk v smeri od slabo do odlično. Med podjetji bomo primerjali povprečni oceni zadovoljstva kupcev, ker ostalih podatkov za bolj podrobno analizo nismo uspeli pridobiti.
17 Tabela 4 : Ocena zadovoljstva odjemalcev PODJETJE POVPREČNA OCENA KUPCEV 2003 2004 2005 PLASTOFORM 3,56 4,42 4,22 TOMPLAST n.p. 4,63 n.p. Vir: Letno poročilo za leto 2004 Tomplasta Notranji poslovni podatki Plastoforma. 2006. Iz gornje tabele lahko opazimo, da za leti 2003 in 2005 podatka za Tomplast nismo uspeli pridobit, zato lahko primerjamo povprečno oceno kupcev samo za leto 2004. Le-ta je večja v Tomplastu. Najslabše ocene dobivajo pri ponudbah in tehnologiji, boljše pa je ocenjena komunikacija z odjemalci, reakcija na odjemalčeve zahteve ter tudi realizacija teh zahtev (priloga 1). Nekoliko slabše ocene odjemalcev pa ima Plastoform in žal tudi trend nihanja te ocene kaže, da kupci niso najbolj zadovoljni s celotno ponudbo in oskrbo. Najslabšo oceno dobiva pri ceni izdelkov, reklamacijah pri dobavah ter razvoju in tehničnem svetovanju. Najboljše pa pri komunikaciji z odjemalci in uspešnem in hitrem reševanju nadomestnih pošiljk ter fleksibilnosti (priloga 2). Trend nihanja ocene odjemalcev lahko delno pripišemo vedno večjemu številu kupcev in izdelkov, kar povzroča večje probleme pri organizaciji proizvodnje in s tem pojavljanja problema, kot je nepravočasna dobava določenih izdelkov. V podjetju se tega problema zavedajo in se trudijo za njegovo rešitev. 3.3 Primerjalna analiza števila reklamacij Celovito obvladovanje kakovosti je danes zelo pomembno pri zagotavljanju odjemalčevega zadovoljstva. Prodaja izdelka ni končni odnos med kupcem in proizvajalcem ampak moramo še naprej ohranjati stike s kupcem in se prepričati ali izdelek zadovoljuje kupčeve potrebe in pričakovanja. S poprodajnimi aktivnostmi kot so popravila v garancijskem roku, nadomestitev ali zamenjava neustreznega izdelka lahko naredimo na stranke velik pozitiven vtis, ki pomaga pozabiti nastale neprijetnosti. Na tak način se pridobiva tudi zvestoba kupcev. Primerjalni podjetji sta nosilci certifikata kakovosti ISO 9001: 2000, kar pomeni, da imata politiko kakovosti opredeljeno v Poslovniku kakovosti. Ta opredeljuje pomembnost in odgovornost za kakovost v posameznem poslovnem subjektu. Med drugimi določbami je v njem zapisan tudi odnos, ki ga ima vodstvo in zaposleni do kupcev in drugih udeležencev. Pričakovanja kupcev so različna in povezana z njihovimi potrebami, proizvajalci pa morajo ta pričakovanja zadovoljiti ali jih celo preseči. Ob neizpolnitvi pričakovanj prihaja do reklamacij s strani kupca. Ob pripravi podatkov za primerjalno analizo števila reklamacij smo ugotovili, da tega ne moremo primerjati po številu, ker nismo mogli ugotoviti, kako v Tomplastu obravnavajo
posamezno reklamacijo. V dvom o možnosti medsebojne primerjave števila reklamacij nas je postavil podatek, da je imel Tomplast v letih 2003, 2004 in 2005 le 19, 17 oziroma 20 reklamacij letno. V Plastoformu so ti podatki bistveno večji in sicer so številke reklamacij kupcev v enakem obdobju naslednje; 323,240 in 169 v letu 2005. Bolj zanimiv za analizo in primerjavo je zato delež stroškov reklamacij kupcev glede na skupno vrednosti prodaje, ki je podan v spodnji tabeli. Stroški reklamacij so: - popravila in zamenjave pri kupcih, - stroški transporta, - stroški zamenjanih izdelkov, - in ostali pripadajoči stroški ob reklamaciji. Tabela 5 : Strošek reklamacije glede na realizacijo 18 PODJETJE DELEŽ STROŠKOV REKLAMACIJ / VREDNOST REALIZACIJE 2003 2004 2005 PLASTOFORM 0,29% 0,36% 0,62% TOMPLAST 0,10% 0,11% 0,19% Vir: Letno poročilo za leto 2005 Tomplasta. Notranji podatki podjetja Plastoform. Iz razpredelnice lahko takoj opazimo bistveno večji odstotek stroškov reklamacij v deležu realizacije pri Plastoformu v primerjavi s Tomplastom. Stroški se v obeh podjetjih iz leta v leto povečujejo, kar je lahko posledica čedalje večjih zahtev kupcev glede kakovosti proizvedenih izdelkov. V Plastoformu je v izdelku večji delež človeškega dela in to se kaže tudi v višjem strošku reklamacij, saj je razumljivo, da je stroj veliko zanesljivejši pri opravljanju in ponavljanju posameznih proizvodnih operacij. Cilj vsakega podjetja je, da so stroški reklamacij čim nižji, saj je skoraj utopija, da bi jih sploh ne bilo. V Tomplastu je ta cilj postavljen na 0,10% od vrednosti realizacije, medtem, ko je v Plastoformu ta odstotek nekoliko večji in sicer 0,35%. Obe podjetji se trudita za dosego tega odstotka, a žal jima ne uspeva najbolje. Ciljni stroški reklamacije nam že nakaže dejstvo, da imata podjetji pri proizvodnji svojih izdelkov različen način izdelave oziroma tudi stopnjo avtomatizacije delovnih operacij. Glede na izkušnje v Plastoformu, kjer je glavni vzrok reklamacij človeški faktor, predvidevamo, da imajo v Tomplastu veliko večjo avtomatizacijo tehnološkega postopka, kar jim omogoča določanje in tudi doseganje nižjih ciljnih stroškov reklamacij.
19 3.4 Primerjalna analiza proizvodnje analiza stroškov Ustvarjanje proizvodov in opravljanje storitev določajo potroški delovnih sredstev, predmetov dela, uporabljenih storitev in delovne sile, ki vodijo do stroškov kot svojega vrednostnega izraza. Pri odločitvah o tem, kaj, koliko, kako, kje in kdaj proizvajati, pa tudi o tem, kako izrabljati zmogljivost, kako preprečevati izgube med delovnim časom, so informacije o stroških posebnega pomena. Vsebina proizvajalne funkcije je ustvarjanje poslovnih učinkov, ki se razlikujejo od uporabljenih izvirnih prvin poslovnega procesa in se pojavljajo kot ustvarjeni proizvod ali opravljena storitev. To je proizvodnja v širšem pomenu, s proizvodnjo v ožjem pomenu pa se ukvarjajo le proizvajalna podjetja, kjer se kot izložek pojavlja samo proizvod (Turk et al. 1998, 421). Proizvodnjo lahko spremljamo količinsko (količino proizvodov in potroškov v proizvodnji) ali pa vrednostno, če potroške proizvodnje ovrednotimo in jih spremljamo kot stroške. Na osnovi zgornjih ugotovitev bomo primerjali poslovne odhodke oziroma stroške. Podatke bomo vzeli iz izkazov poslovnega izida za posamezno leto. Izkaza za obe podjetji sta narejena po I. različici izkaza poslovnega izida po SRS 25. Tabela 6 : Sestava poslovnih stroškov v primerjavi s prihodki PLASTOFORM sestava % 2004 v tisočih sestava % 2005 sestava % STROŠKI 2003 Str.blaga,materiala in storitev 1.986.136 75,26 2.483.799 74,69 2.197.297 72,60 Stroški dela 544.093 20,62 684.064 20,57 700.828 23,15 Odpisi vrednosti 100.315 3,80 134.848 4,05 114.006 3,77 Drugi stroški 9.588 0,32 22.898 0,69 14.569 0,48 Skupaj 2.640.132 100,00 3.325.609 100,00 3.026.700 100,00 Poslovni prihodki 3.098.220 3.902.991 3.378.619 Stroški/prihodke % 85,21 85,21 89,58 TOMPLAST sestava % 2004 v tisočih sestava % 2005 sestava % 2003 Str.blaga,materiala in storitev 1.136.542 77,67 1.380.692 78,80 1.494.852 76,19 Stroški dela 183.240 12,52 215.531 12,30 269.556 13,74 Odpisi vrednosti 140.313 9,59 152.259 8,69 192.248 9,80 Drugi stroški 3.241 0,22 3.717 0,21 5.228 0,27 Skupaj 1.463.336 100,00 1.752.199 100,00 1.961.884 100,00 Poslovni prihodki 2.019.524 2.489.785 2.670.843 Stroški /prihodke % 72,46 70,38 73,46 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta.
V gornji tabeli lahko najprej opazimo, da se je v Plastoformu v zadnjem opazovanem obdobju povečal delež stroškov v poslovnih prihodkih, čeprav so se prihodki v tem obdobju zmanjšali, stroški niso sledili padcu prihodkov v takšni velikosti. To pomeni, da v podjetju težje obvladujejo stroške ob morebitnem zmanjševanju poslovnih prihodkov. Mogoče je to tudi posledica, da v Plastoformu ne obstaja natančen način načrtovanja stroškov glede na predvidene prihodke in nato ugotavljanje vzrokov za nastale dejanske odmike v vrednosti stroškov, glede na načrtovane. Ugotavljamo, da bi tak način obvladovanja stroškov po posameznih stroškovnih mestih zagotovo prinesel boljši pregled vzrokov za nastale stroške in s tem tudi večjo možnost obvladovanja le-teh. V konkurenčnem podjetju je odstotek stroškov v poslovnih prihodkih v vseh opazovanih obdobjih bistveno nižji in sicer leta 2003 predstavljajo stroški 72,46% prihodkov, leta 2004 70,38% in zadnje opazovano obdobje 73,46%. Ti podatki nas napeljejo na spoznanje, da nas konkurenčno podjetje prehiteva v zmožnosti obvladovanja stroškov skozi celotno obdobje in kar je še najbolj zaskrbljujoče, da se razkorak med podjetjema v primerjalnem obdobju samo povečuje. 20 Stroški dela v Plastoformu skozi opazovano obdobje tako vrednostno kot strukturno nenehno naraščajo ne glede na to, da vsi ostali stroški skozi primerjalna obdobja nihajo navzgor ali navzdol. Zaradi tega bomo opravili še dodatno primerjalno analizo, da ugotovimo vzroke za takšno situacijo. Za lažje analiziranje bomo prikazali še podatke o stroških dela za posamezno leto na zaposlenega in izračunali koeficient deleža plač v vrednosti ustvarjenih učinkov. PLASTOFORM 2003 2004 2005 stroški dela za zaposlenega v tisočih 3.369 3.738 3.748 TOMPLAST stroški dela za zaposlenega v tisočih 2.886 3.193 3.667 Koeficient delež plač v vrednosti ustvarjenih učinkov Kpu kosmata plača na zaposlenca v proučevanem obdobju Kpu = ---------------------------------------------------------------------------------- vrednost ustvarjenih učinkov na zaposlenca v proučevanem obdobju Koeficient Kpu imenujemo tudi delovna moč in je odvisen od obsega, sestave in cene delovne sile (Koletnik 2006, 199). Vrednost ustvarjenih učinkov na zaposlenega bomo izračunali tako, da bomo znesek poslovnih prihodkov razdelili na povprečno število zaposlenih v posameznem letu.
21 Tabela 7: Koeficient deleža plač v vrednosti ustvarjenih učinkov ELEMENT PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 povprečno število zaposlenih 161,5 183 187,5 63,5 67,5 73,5 vrednost ustvarjenih učinkov na zaposlenega v 19.178 21.457 17.994 31.619 37.020 36.030 tisočih Kpu 0,18 0,17 0,21 0,09 0,09 0,10 Iz dodatnih podatkov vidimo, da se stroški dela na zaposlenega v obeh podjetjih povečujejo in zbližujejo. V Plastoformu ne povečujejo več tako intenzivno kot v Tomplastu. To nas napelje na spoznanje, da se osebni dohodki zaposlenih v podjetjih obračunavajo na različne načine. Osebni dohodki v Tomplastu bolj sledijo uspešnemu poslovanju, saj se povečujejo v skladu z poslovnimi prihodki, kar nam kaže koeficient Kpu skozi celotno obdobje, ki je v tem podjetju skoraj enak, medtem, ko za Plastoform tega ne moremo trditi. V podjetju so stroški dela na zaposlenega v prvem obdobju bistveno višji ter se nato skozi obdobje izenačujejo z konkurenčnim podjetjem, vendar pa koeficient Kpu nenehno narašča, kar pomeni, da se stroški dela povečujejo hitreje kot vrednost ustvarjenih učinkov. Menimo, da se osebni dohodki v Plastoformu ne obračunavajo v sorazmerju s poslovno uspešnostjo poslovanja v takšni meri, kot v konkurenčnem podjetju. Še zdaleč ni nujno, da bi morali imeti podjetji, ki si konkurirata znotraj panoge, enako strukturo stroškov. Da bi bilo podjetje konkurenčno, mora biti višina stroškov primerljiva s tistim od konkurentov. Podjetje mora biti stroškovno konkurenčno. Ne more imeti enakih stroškov kot rivalsko podjetje, vendar je dejstvo, da podjetje, ki ima stroške precej višje od povprečja, ne ostane dolgo v panogi temveč propade (Rebernik 1995, 257). 3.5 Primerjalna analiza financiranja Podjetje lahko financira svoja sredstva z dolgovi ali s kapitalom. Od finančne strukture je v veliki meri odvisna dobičkonosnost kapitala in tveganje poslovanja podjetja. Velja pravilo, da se bo dobičkonosnost kapitala povečala s povečanjem deleža dolga med celotnimi obveznostmi do virov sredstev (finančno vzvodje), če so stroški dolga manjši od donosnosti naložb. Za analiziranje financiranja podjetja se v praksi najpogosteje uporabljata dva pristopa. Prvi temelji na klasični analizi računovodskih izkazov s pomočjo kazalnikov, ki jih lahko razvrstimo v (Hočevar et al. 2003, 264): - kazalnike za analiziranje plačilne sposobnosti in - kazalnike financiranja. Drugi pa temelji na analizi izkaza denarnih tokov oziroma po neposredni metodi pripravljenem izkazu finančnega izida.
22 Kazalniki plačilne sposobnosti Plačilno sposobnost podjetja je zmožnost podjetja, da ob roku zapadlosti poravna svoje obveznosti. Podjetje je plačilno sposobno tedaj, ko ima na razpolago dovolj denarja, da v danem roku pravna svojo obveznost. Meri se na določen dan (Rebernik 1995, 189). Pri ugotavljanju plačilne sposobnosti primerjamo predvsem kratkoročna sredstva s kratkoročnimi obveznostmi do virov sredstev. Podjetje popravi plačilno sposobnost s tem, da pospeši obračanje svojih sredstev ali da jih poveča z obveznostmi do virov sredstev, ki imajo daljši časovni rok zapadlosti. Pri opazovanju plačilne sposobnosti na določen dan lahko pride do zavajajočih podatkov, zato je pomembno, da jo opazujemo v več trenutkih oziroma dneh poslovanja podjetja. Spremljanje daljše časovne vrste teh kazalnikov nam pokaže smer v katero se giblje likvidnosti položaj podjetja. Za primerjalno analizo kratkoročne plačilne sposobnosti primerjalnih podjetij bomo uporabili tri najpogosteje uporabljene kazalnike. Hitri koeficient likvidna sredstva denarna sredstva + krat. finančne naložbe Hitri koeficient = ----------------------------- = -------------------------------------------------- kratkoročne obveznosti kratkoročne obveznosti Hitri koeficient prikaže razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi dolgovi v nekem trenutku. To pa se lahko bistveno spremeni, če prispe v plačilo kakšna obveznost zato je bistveno, da se spremlja skozi daljše časovno obdobje. Je lahko varljiv, saj je lahko manjši od 0,5 kot je priporočljiva minimalna vrednost, a podjetje zaradi tega nima nikakršnih težav s plačilno sposobnostjo. Kratkoročni koeficient kratkoročna sredstva gibljiva sredstva Kratkoročni koeficient = ------------------------------ = ----------------------------- kratkoročne obveznosti kratkoročne obveznosti Je najpogosteje uporabljeni koeficient. Velja predpostavka: čim večji je kazalnik, večja je sposobnost podjetja, da poravna svoje račune. Kazalnik pa ponazarja le grobo sliko plačilne sposobnosti, ker ne obravnava likvidnosti posameznih sestavin kratkoročnih sredstev (predvsem zaloge in težko unovčljive terjatve). Zato s tem kazalnikom ni mogoče zanesljivo presojati plačilne sposobnosti (Hočevar et al. 2003, 264). Pospešeni koeficient likvidna sredstva + kratkoročne terjatve Pospešeni koeficient = -------------------------------------------------- kratkoročne obveznosti
23 Pospešeni koeficient v primerjavi z kratkoročnim v števcu ne upošteva več najtežje unovčljivih oblik kratkoročnih sredstev (zalog in aktivnih časovnih razmejitev). Je boljši pokazatelj plačilne sposobnosti, priporočljiva vrednost tega kazalnika naj bi bila najmanj 1 (ibid, 265). Tabela 8 : Kazalniki plačilne sposobnosti primerjalnih podjetij TOMPLAST PLASTOFORM KOEFICIENT L.2003 L.2004 L.2005 L.2003 L.2004 L.2005 hitri 0,49 0,62 1,07 0,06 0,07 0,07 pospešeni 0,98 1,06 1,39 0,88 1,03 1,04 kratkoročni 1,18 1,26 1,53 1,15 1,30 1,34 V tabeli lahko opazimo precej večje vrednosti hitrega kazalnika pri podjetju Tomplast, kar pomeni, da imajo boljše razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi dolgovi v primerjavi z Plastoformom. Ostali kazalniki se v obeh podjetjih skozi primerjalno obdobje povečujejo in so dober pokazatelj, da se plačilna sposobnost v obeh podjetjih zboljšuje. Lahko pa mirno rečemo, da se v nobenem od opazovanih podjetij ni potrebno bati plačilne nesposobnosti, saj so kazalniki vsi nad želeno vrednostjo, le hitri koeficient pri Plastoformu kaže nižje vrednosti. Za ta kazalnik pa smo že ugotovili, da je lahko zelo varljiv in da ga moramo opazovati v daljšem časovnem obdobju. Vemo, da v podjetju ni nobenih problemov glede plačilne sposobnosti, kar bi zagotovo pokazali vsaj mesečni izračuni hitrega kazalnika. Iz prikazanih podatkov bi lahko tudi sklepali, da Tomplast nalaga svoje viške denarja v kratkoročne finančne naložbe oziroma skrbi, da so njihova manj likvidna sredstva, kot so zaloge in težje unovčljive terjatve v čim manjšem obsegu. Tega pa ne moremo trditi za Plastoform, saj nam kazalniki lepo kažejo, da so zaloge in terjatve v večjem obsegu kot pa najbolj likvidna sredstva, to je denar in kratkoročne finančne naložbe. Kratkoročno najbolj likvidna sredstva (denar in finančne naložbe) se financirajo s kratkoročnimi viri v obeh podjetjih, medtem ko se ostala kratkoročna sredstva v primerjalnih podjetjih financirata delno z kratkoročnimi in delno z dolgoročnimi viri. Kazalniki so računani na podlagi statičnih postavk v nekem trenutku, mi pa vemo, da je plačilna sposobnost zelo dinamično opredeljena kategorija, ki se spreminja iz dneva v dan. Čeprav ocenimo nekoga, da je na podlagi podatkov iz preteklosti plačilno sposoben, to ni zadostna podlaga, da bi lahko isto zatrjevali tudi za prihodnost. Najboljšo sliko o plačilni sposobnosti podjetja dobimo, če analiziramo izkaz denarnih tokov. Kazalniki financiranja Financiranje podjetja obsega ugotavljanje potrebnih finančnih sredstev, njihovo priskrbo, vlaganje, upravljanje in odločanje o teh sredstvih ter vračanje teh sredstev virom financiranja. Preden priskrbimo finančna sredstva moramo narediti plan potrebnih finančnih sredstev (znesek, cena, dinamika priskrbe, rok vračila sredstev, pogoji vračanja, razmerje med domačimi in tujimi sredstvi). Ta aktivnost je pomembna za vzdrževanje
plačilne sposobnosti že v začetni fazi financiranja podjetja (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 151). Kazalniki stanja financiranja so usmerjeni v analizo načina financiranja podjetja, pri kateri nas zanima višina dolgov oziroma kapitala v strukturi vseh virov financiranja (Hočevar et al. 2003, 266). Primerjalno analizo bomo delali s kazalniki: - delež kapitala v financiranju, - kazalnik finančnega vzvoda, - delež časovnih razmejitev v financiranju. Delež kapitala v financiranju kapital Delež kapitala v financiranju = -------------------------------------- obveznosti do virov sredstev Čim večja je vrednost kazalnika, večji je delež kapitala oziroma trajnih virov med celotnimi viri sredstev. Velikost tega kazalnika pove, kolikšna je finančna odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja. Ta podatek je zanimiv tako za posojilodajalce kot tudi lastnike kapitala. Tem prevelik delež kapitala v financiranju pogosto ne ustreza, saj so zainteresirani, da se podjetje financira tudi s posojili, ker obresti sicer zmanjšujejo dobiček podjetja vendar obenem zmanjšujejo tudi davčno osnovo. Optimalno velikost kazalnika je zaradi dvojnega interesa v podjetju in spreminjanja v panogi težko določiti (Hočevar et al. 2003, 267). Kazalnik finančnega vzvoda dolgovi Kazalnik finančnega vzvoda = ----------------- kapital Imenujemo ga tudi koeficient dolgovno kapitalskega razmerja. Kazalnik kaže odnos dolgov do lastniškega kapitala podjetja. Večja kot je vrednost tega kazalnika, večje je finančno tveganje tako za upnike kot tudi lastnike. Delež časovnih razmejitev v financiranju pasivne časovne razmejitve + dolgoročne rezervacije Delež časovnih razmejitev v financiranju = ---------------------------------------------------- obveznosti do virov sredstev Kazalnik kaže na to, ali podjetje vnaprej obračunava stroške in s tem zmanjšuje poslovni izid za prihodnje morebitne izgube ali ne. Pri oblikovanju dolgoročnih rezervacij gre pogosto za skrivanje dobička zato moramo ugotoviti vzroke za njihovo oblikovanje (Hočevar et al. 2003, 267). 24
25 Tabela 9: Kazalniki financiranja v primerjalnih podjetjih TOMPLAST PLASTOFORM KAZALNIK L.2003 L.2004 L.2005 L.2003 L.2004 L.2005 delež kapitala v financiranju 0,44 0,49 0,65 0,44 0,52 0,61 kazalnik finančnega vzvoda 1,26 1,06 0,54 1,21 0,87 0,61 delež časovnih razmejitev v financ. 0 0 0 0,02 0,02 0,03 S pregledom vseh treh kazalnikov v obeh podjetjih lahko ugotovimo, da se financirata pretežno s kapitalom in zato ne predstavljata večjega tveganja za posojilodajalce. Njuna odvisnost od zunanjih virov financiranja je majhna in se v opazovanih letih tudi zmanjšuje. Delež kapitala v financiranju v obeh podjetjih je zelo podoben, enak je trend naraščanja v obeh poslovnih subjektih. Kazalnik finančnega vzvoda kaže večjo vrednost v začetnih primerjalnih obdobjih pri Tomplastu, vendar se kazalnik skozi obdobje bistveno spremeni, kar pomeni, da se je finančno tveganje za lastnike in upnike bistveno zmanjšalo. Takšno ugotovitev lahko pripišemo obema primerjalnima podjetjema. Kazalnik deleža časovnih razmejitev v financiranju pa predstavlja zanemarljivo vrednost v Plastoformu, medtem ko se v primerjalnem podjetju sploh ne pojavi. Pri pregledu bilance smo ugotovili, da Plastoform ne oblikuje nobenih dolgoročnih rezervacij in da se delež nanaša na pasivne časovne razmejitve. 3.6 Sklepne ugotovitve tretjega poglavja Pri primerjalni analizi v tem poglavju smo prvič prišli do težav, ker nismo uspeli pridobiti natančnejših dodatnih podatkov za primerjavo zadovoljstva odjemalcev in števila reklamacij. Analiza je narejena na podatkih, ki so javni, za boljšo primerjavo pa bi potrebovali še dodatne, ki pa jih nismo uspeli dobiti. Tu mislimo predvsem na analizo kupčevih anket in pregled vzrokov reklamacij s strani Tomplasta. Pregled analize zadovoljstva odjemalcev in reklamacij nas privede do spoznanja, da Tomplast v vseh primerjavah za malenkost odstopa v boljšo smer. Vzrok temu so lahko boljše avtokontrole zaposlenih, večji delež avtomatizacije proizvodnje in organizacija logistike v in izven podjetja. Primerjalna analiza poslovnih stroškov smo opravili v primerjavi z poslovnimi prihodki v opazovanih obdobjih. Odstotek poslovnih stroškov v poslovnih prihodkih je v Plastoformu skozi celotno obdobje bistveno večji. Ravno tako ne sledi trendu naraščanja oziroma padanja poslovnih prihodkov, kar pomeni, da je obvladovanje stroškov v Plastoformu slabše. V konkurenčnem podjetju sicer odstotek poslovnih stroškov v poslovnih odhodkih niha, kar pomeni, da obstajajo obdobja z boljšim nadzorom stroškov in obdobja s slabšim. V letu 2004 so bili v tem podjetju stroški v najboljšem razmerju glede na poslovne prihodke, enako velja tudi za Plastoform. To pomeni, da bi se lahko s pravilnim nadzorom in načrtovanjem stroškov dosegli manjši odstotki stroškov v prihodkih, kar bi privedlo do boljših poslovnih rezultatov v obeh podjetjih.
Primerjalna analiza stroškov plač nas pripelje do spoznanja, da je vrednost Kpu, ki kaže delež stroškov plač v vrednosti ustvarjenih učinkov, v Plastoformu tudi do 110 odstotkov večja kot v Tomplastu. V Plastoformu se osebni dohodki obračunavajo na drugačen način oziroma ne sledijo uspešnosti in učinkovitosti, kot v konkurenčnem podjetju. V slednjem se obseg stroškov plač dviguje skladno z večanjem poslovnih prihodkov. Finančni kazalniki so v obeh podjetjih v opazovanem obdobju podobni, še posebno v letu 2005, tudi trend naraščanja oziroma padanja vrednosti posameznih kazalnikov je skoraj enak. Zanimivo, da se v obeh podjetjih povečuje delež lastniškega financiranja, predvsem zaradi zadrževanja dobičkov, kar pa ni nujno tudi vedno najboljše. Lastniško ali dolžniško financiranje ter njuno razmerje je zelo težko določiti, vendar v primerjalnih podjetjih razmerja najbrž ne bodo spreminjali glede na to, da sta obe podjetji zelo uspešni. Vsi kazalniki plačilne sposobnosti in finančni kazalniki so kazali nekoliko večje oziroma boljše vrednosti v Tomplastu, kar je lahko tudi eden od razlogov, da je omenjeno podjetje na tem področju poslovanja v boljšem položaju od Plastoforma. Vendar pa moramo tu pripomniti, da so vsi kazalniki izračunani na določen trenutek, ki se lahko z eno poslovno odločitvijo bistveno spremeni. Kvaliteta računovodskih izkazov na podlagi katerih so izračunani kazalniki je lahko različna čeprav se pri izdelavi le-teh upoštevajo predpisani računovodski standardi, ki pa vendar omogočajo različne možnosti pri vodenju računovodske politike. 26
27 4 PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA IZIDA 4.1 Prečiščevanje podatkov in preurejanje izkaza poslovnega izida Slovenski računovodski standardi predvidevajo za izkazovanje prihodkov, odhodkov in poslovnega izida za potrebe zunanjega poslovnega poročanja stopenjsko izkazovanje poslovni izidnega toka. Zato nimamo opravka z bilanco poslovnega izida, temveč z izkazom poslovnega izida (Melavc in Milost 2003, 151). V izkazu poslovnega izida so skrbno urejeni računovodski podatki o poslovnem izidu in njegovih sestavinah. Navzlic razumljivemu in sistematičnemu prikazu lahko pri njihovi neposredni uporabi opazimo nekatere nedoslednosti, včasih tudi strokovne pomanjkljivosti. Zato izkaz poslovnega izida še pred preučitvijo prečistimo in preuredimo (Koletnik 2006, 167). Prečiščevanje je usmerjeno v razkrivanje tihih rezerv, morebitnih skritih izgub, vpliva sprememb vrednosti predstavitvene valute in tržne vrednosti poslovne osebe na izkazani poslovni in denarni izid ter na razkrivanje razlik med poslovnim izidom za davčne in poslovne namene (ibid, 169). Obe podjetji uporabljata za zunanje poslovno poročanje I. različico izkaza poslovnega izida po SRS 25. Preureditev in prečiščevanje je potekalo po naslednjih korakih: 1. korak: razkritje morebitnih tihih rezerv in skritih izgub V Plastoformu uporabljamo časovno enakomerno metodo odpisa proizvodne opreme in drugih naprav in opreme, po največji davčno priznani stopnji. Metoda je dovoljena, vendar je poslovni izid dejansko preobremenjen s prekomerno amortizacijo. Ker pa v konkurenčnem podjetju uporabljajo enako metodo amortiziranja in torej je njihov poslovni izid ravno tako preobremenjen s prekomerno amortizacijo, smo se odločili, da teh tihih rezerv ne izločamo in prečiščujemo, ker bi za točne izračune potrebovali bistveno več informacij in podatkov, da bi lahko naredili pravilne in realne izračune. Izredni prihodki v Plastoformu se nanašajo na prihodke iz prejšnjega leta, zato bi jih morali prenesti v predhodno leto. Izredni odhodki pa se nanašajo na plačane kazni, ki pa bremenijo tekoči poslovni izid. Izredni prihodki in odhodki v Tomplastu so v poslovnih poročilih premalo natančno razloženi, da bi jih lahko prenašali iz leta v leto. Da bosta poslovni izida primerljiva tudi v tem delu, podatkov ne bomo prenašali, saj ni smiselno prenašati podatkov samo v enem podjetju. Menimo, da so takšni med sabo bolj realno primerljivi. 2. korak: izločanje vpliva sprememb vrednosti predstavitvene valute V primerjalnih podjetjih bomo za potrebe naše analize podatke iz poslovnega izida poenotili na vrednost denarne enote na dan 31.12.2005 z uporabo letnega indeksa rasti cen in pavšalnega indeksa rasti cen na malo (Ipp). Indeks ima slabšo kakovost, kot če bi za
preračun upoštevali mesečne indekse, vendar se ga moramo poslužiti, ker nimamo medletnih podatkov o prihodkih in odhodkih. Za preračun podatkov leta 2003 na vrednost denarne enote na dan 31.12.2005 bomo uporabili Ipp 1,10 ( Ipp03xI04xI05), za leto 2004 bo znašal Ipp 1,0530 (Ipp04xI05), za leto 2005 bomo uporabili pavšalni indeks rasti cen Ipp 1,0211. 3. korak: razkritje tržne vrednosti poslovne osebe Ugotavljanje razlik med knjigovodsko in tržno vrednostjo primerjalnih podjetij, ki nobeno ne kotira na borzi je zahtevno in presega zadano nalogo tega diplomskega dela. Glede na to, da sta obe podjetji zelo uspešni predpostavljamo, da je njuna tržna vrednost vsaj enaka če ne celo večja od knjigovodske vrednosti čistih sredstev in ne bomo iskali presežkov vrednosti oziroma predpostavljamo, da jih v nobenem od analiziranih podjetjih ni. 4. korak: razkrijte denarne uspešnosti in davčnega vidika poslovne uspešnosti Ker nam davčni obračuni za podjetje Tomplast niso nedosegljivi tudi tukaj ne moremo iskati nobenih tihih rezerv oziroma razlik v denarni uspešnosti podjetja. Prečiščena in preurejena izkaza poslovnega izida za primerjalni podjetji sta prikazana v naslednji tabeli. Narejena sta na podlagi poslovnih izidov objavljenih v poslovnih poročilih obeh podjetij. 28
29 Tabela 10: Izkaz izhodiščnega in prečiščen poslovnega izida Plastoforma IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v tisočih sit prečiščen izkaz poslovnega PLASTOFORM D.O.O. ŠMARJETA izida Šmarjeta 64, 8220 Šmarješke Toplice leto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2003 leto 2004 leto 2005 1. Čisti prihodki iz prodaje 3.098.220 3.902.991 3.378.619 3.408.042 4.109.850 3.449.908 1.Čisti prih. od prod.proizv.in stor.domaci trg 1.167.877 1.542.796 1.683.722 1.284.665 1.624.564 1.719.249 2.Čisti prih. od prod.proizv.in stor. tuji trg 1.918.925 2.332.795 1.660.740 2.110.817 2.456.434 1.695.782 3.Čisti prih. od prod.blaga in mat. na dom.trgu 10.386 24.853 26.967 11.425 26.170 27.536 4. Čisti prih.od prod.blaga in mat.na tujem tr. 1.304 1.332 5. Ostali prihodki 1.032 2.547 5.886 1.135 2.682 6.010 2. Spr. vrednosti zalog proiz. in ned. proiz. -35.059 23.728-4.688-38.565 24.986-4.787 3. Stroški blaga, materiala in storitev 1.986.136 2.483.799 2.197.297 2.184.750 2.615.440 2.243.660 1. NV prodanega bl.in mat.ter str.porab. mat. 1.805.115 2.254.900 2.025.681 1.985.627 2.374.410 2.068.423 2. Stroški storitev 181.021 228.899 171.616 199.123 241.031 175.237 4. Stroški dela 544.093 684.064 700.828 598.502 720.319 715.615 1. Stroški plač 380.595 477.854 489.236 429.655 503.180 499.559 2. Stroški socialnih zavarovanj 77.170 96.295 96.116 84.887 101.399 98.144 3. Stroški pokonjinskih zavarovanj 9.880 13.621 15.854 10.868 14.342 16.189 4. Drugi stroški dela 76.448 96.294 99.622 84.093 101.398 101.724 5. Odpisi vrednosti 100.315 134.848 114.006 110.347 141.995 116.412 Amortizacija 96.920 114.405 106.432 106.612 120.469 108.678 Prevred, poslovni odhodki pri obrat.sred. 3.395 20.443 7.574 3.735 21.526 7.734 6. Drugi poslovni odhodki 9.588 22.898 14.569 10.547 24.112 14.876 Dobiček ali izguba iz poslovanja 423.029 601.110 347.231 465.331 632.970 354.558 7. Finančni prihodki iz deležev 17.160 6.507 0 18.876 6.852 0 Finan.prih. iz deležev v podjetjih v skupini 17.160 6.507 0 18.876 6.852 0 8. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 33.215 33.498 35.483 36.537 35.273 36.232 Finančni prihodki od podjetij v skupini 1.424 2.090 2.969 1.567 2.200 3.032 Drugi finan.prih. iz obresti in kratkoročnih terjatev 31.791 31.408 32.514 34.970 33.073 33.200 9. Finan.od. za odpise dolg. in krat.finančnih naložb 0 9.071 29.180 0 9.552 29.796 Prevred.finan.od.pri finan.nal. v podjetja v skupini 9.071 29.180 9.552 29.796 10. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 17.135 18.444 10.150 18.849 19.422 10.364 Drugi finančni odhodki za obresti 17.135 18.444 10.150 18.849 19.422 10.364 11. Dobiček ali izguba iz rednega poslovanja 456.269 613.600 343.384 501.895 646.121 350.630 12. Izredni prihodki 27.294 48.671 36.327 30.023 51.251 37.094 13. Izredni odhodki 11.446 200 12.053 204 14. Celotni dobiček 483.563 650.825 379.511 531.918 685.319 387.520 15. Davek iz dobička 92.935 127.980 71.202 102.228 134.763 72.704 16. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 390.628 522.845 308.309 429.690 550.556 314.816 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma
30 Tabela 11: Izkaz izhodiščnega in prečiščena poslovnega izida Tomplasta TOMPLAST d.o.o. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v tisočih sit prečiščen izkaz poslovnega izida Cesta na Gradec 5, 8233 Mirna leto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2003 leto 2004 leto 2005 1. Čisti prihodki iz prodaje 2.019.524 2.489.785 2.670.843 2.221.476 2.621.744 2.727.198 1.Čisti prih. od prod.proizv.in stor.domaci trg 137.168 237.459 391.738 150.885 250.044 400.004 2.Čisti prih. od prod.proizv.in stor. tuji trg 1.875.532 2.246.729 2.272.649 2.063.085 2.365.806 2.320.602 3.Čisti prih. od prod.blaga in mat. na dom.trgu 483 1.540 3.622 531 1.622 3.698 4. Čisti prih.od prod.blaga in mat.na tujem tr. 2.849 3.675 1.202 3.134 3.870 1.227 5. Ostali prihodki 3.492 382 1.632 3.841 402 1.666 2. Spr. vrednosti zalog proiz. in ned. proiz. -11.736 9.093-22.619-12.910 9.575-23.096 3. Stroški blaga, materiala in storitev 1.136.542 1.380.692 1.494.852 1.250.196 1.453.869 1.526.393 1. NV prodanega bl.in mat.ter str.porab. mat. 885.109 942.447 972.159 973.620 992.397 992.672 2. Stroški storitev 251.433 438.245 522.693 276.576 461.472 533.722 4. Stroški dela 183.240 215.531 269.556 201.564 226.954 275.244 1. Stroški plač 127.678 185.378 230.266 140.446 195.203 235.125 2. Stroški socialnih zavarovanj 12.638 25.392 32.993 13.902 26.738 33.689 3. Stroški pokonjinskih zavarovanj 9.074 9.981 4. Drugi stroški dela 33.850 4.761 6.297 37.235 5.013 6.430 5. Odpisi vrednosti 140.313 152.259 192.248 154.345 160.329 196.305 Amortizacija 139.977 152.259 189.610 153.975 160.329 193.611 Prevred, poslovni odhodki pri obrat.sred. 336 2.638 370 2.694 6. Drugi poslovni odhodki 3.241 3.717 5.228 3.565 3.914 5.338 Dobiček ali izguba iz poslovanja 544.452 746.679 686.340 598.896 786.253 700.822 7. Finančni prihodki iz deležev 11.418 37.088 189.618 12.560 39.054 193.619 Drugi finančni porihodki iz deležev 11.418 37.088 189.618 12.560 39.054 193.619 8. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 11.224 21.269 9.404 12.346 22.396 9.602 Finančni prihodki od podjetij v skupini Drugi finan.prih. iz obresti in kratkoročnih terjatev 11.224 21.269 9.404 12.346 22.396 9.602 9. Finan.od. za odpise dolg. in krat.finančnih naložb 0 12.433 31.682 0 13.092 32.350 Prevred.finan.od.pri finan.nal. v podjetja v skupini Drugi prevrednotovalni finančni odhodki 12.433 31.682 13.092 32.350 10. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 4.863 8 72 5.349 8 74 Drugi finančni odhodki za obresti 8 72 8 74 11. Dobiček ali izguba iz rednega poslovanja 562.231 792.595 853.608 618.453 834.603 871.619 12. Izredni prihodki 1.667 2.441 2.073 1.834 2.570 2.117 13. Izredni odhodki 82 150 90 153 14. Celotni dobiček 563.816 795.036 855.531 620.197 837.173 873.583 15. Davek iz dobička 99.570 140.422 198.774 109.527 147.864 202.968 16. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 464.246 654.614 656.757 510.670 689.309 670.615 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Tomplasta. V zgornjih tabelah sta prikazana prečiščena poslovna izida za primerjalni podjetji, ki jih bomo v naslednjih podpoglavjih uporabili za analizo.
31 4.2 Primerjalna analiza sestavin poslovne uspešnosti S proučevanjem poslovne osebe želimo dobiti odgovore ali je bila z vidika obsega, sestave in dinamike prihodkov, odhodkov in poslovnega izida zadovoljivo poslovno uspešna in ali bo tako tudi v prihodnosti. S proučevanjem preteklih obdobij iščemo scenarij uspešnosti za prihodnost (Koletnik 2006, 188). Analiza prihodkov Prihodki so povečanje gospodarske koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanja dolgov (opustitev poravnave dolgov). Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala (Ul. RS 2005, 13545). Prodaja in kasnejše plačilo terjatev sta pogoj za uresničevanje dobička, ki je eden od temeljnih ciljev podjetja. Seveda pa mora podjetje pri svojem poslovanju upoštevati in voditi evidence o stroških, ki nastanejo s prodajo. Od njih so odvisne cene, ki morajo biti konkurenčne, če želi podjetje ostati na trgu (Reid 1993, 75). V skladu s SRS 18 se v računovodstvu pripoznajo prihodki, ko so izpolnjeni naslednji pogoji (Ul. RS 2005, 13545): - da podjetje prenese na kupca vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva, - da prodajalec ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko kolikor je običajno zaradi lastništva, niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih, - znesek prihodkov je mogoče zanesljivo izmeriti, - obstaja verjetnost, da bodo terjatve poravnane, - stroške, ki so ali še bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti. Po SRS 25 2002, po katerih so narejeni proučevani računovodski izkazi, so prihodki v izkazu poslovnega izida razdeljeni v tri skupine (SRS 2002, 178-180): - poslovni prihodki, - finančni prihodki in - izredni prihodki.
32 Tabela 12: Primerjalna analiza obsega in strukture prihodkov PRIHODEK PLASTOFORM v tisočih sit leto 2003 deleži% leto 2004 deleži% leto 2005 deleži% POSLOVNI PRIHODKI 3.408.042 97,9% 4.109.850 97,5% 3.449.908 99,1% 1.Čisti prih. od prod.proizv.in stor.domaci trg 1.284.665 37,7% 1.624.564 39,5% 1.719.249 49,8% 2.Čisti prih. od prod.proizv.in stor. tuji trg 2.110.817 61,9% 2.456.434 59,8% 1.695.782 49,2% 3.Čisti prih. od prod.blaga in mat. na dom.trgu 11.425 0,3% 26.170 0,6% 27.536 0,8% 4. Čisti prih.od prod.blaga in mat.na tujem tr. 0,0% 0,0% 1.332 0,0% 5. Ostali prihodki 1.135 0,0% 2.682 0,1% 6.010 0,2% Spr.vrednosti zalog -35.059-1,0% 24.986 0,6% -4.787-0,1% FINANČNI PRIHODKI 55.413 1,6% 42.125 1,0% 36.232 1,0% Fin.prih.iz deležev 18.876 34,1% 6.852 16,3% 0 0,0% Fin.prih.iz krat.ter. 36.537 65,9% 35.273 83,7% 36.232 100,0% IZREDNI PRIHODKI 51.251 1,5% 37.094 0,9% 0 0,0% SKUPAJ PRIHODKI 3.479.646 100% 4.214.055 100% 3.481.353 100% koeficient prihodkov Plastoform/Tomplast 1,56 1,56 1,20 TOMPLAST leto 2003 deleži% leto 2004 deleži% leto 2005 deleži% POSLOVNI PRIHODKI 2.221.476 99,4% 2.621.744 97,3% 2.727.198 93,7% 1.Čisti prih. od prod.proizv.in stor.domaci trg 150.885 6,8% 250.044 9,5% 400.004 14,7% 2.Čisti prih. od prod.proizv.in stor. tuji trg 2.063.085 92,9% 2.365.806 90,2% 2.320.602 85,1% 3.Čisti prih. od prod.blaga in mat. na dom.trgu 531 0,0% 1.622 0,1% 3.698 0,1% 4. Čisti prih.od prod.blaga in mat.na tujem tr. 3.134 0,1% 3.870 0,1% 1.227 0,0% 5. Ostali prihodki 3.841 0,2% 402 0,0% 1.666 0,1% Spr.vrednosti zalog -12.910-0,6% 9.575 0,4% -23.096-0,8% FINANČNI PRIHODKI 24.906 1,1% 61.450 2,3% 203.221 7,0% Fin.prih.iz deležev 12.560 50,4% 39.054 63,6% 193.619 95,3% Fin.prih.iz krat.ter. 12.346 49,6% 22.396 36,4% 9.602 4,7% IZREDNI PRIHODKI 1.834 0,1% 2.570 0,1% 2.117 0,1% SKUPAJ PRIHODKI 2.235.307 100% 2.695.339 100% 2.909.440 100% Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta. Pri analizi sestave prihodkov obeh poslovnih subjektov lahko vidimo zelo veliko podobnost v odstotkih. Delež finančnih in izrednih prihodkov v obeh podjetjih v letih 2003 in 2004 je zanemarljiv, opazi pa se opazna sprememba v Tomplastu v zadnjem opazovanem letu, ko se finančni prihodki kar pomembno povečajo in predstavljajo že 7% celotnih prihodkov. Predpostavljamo, da je to posledica uspešnih finančnih naložb, ki jim prinašajo dodatne prihodke. Omenjeni prihodki se iz leta v leto v Tomplastu povečujejo in kar 95,3% celotnih finančnih prihodkov v letu 2005 predstavljajo prihodki iz deležev. V Plastoformu pa opazimo, da poslovni prihodki predstavljajo več kot 97% celotnih prihodkov v vseh opazovanih letih. To predstavlja dodatno trdnost in manjše tveganje za nadaljnje poslovanje, mogoče pa je tudi dodatna motivacija in spoznanje, da lahko na finančnem področju z malo truda dosežemo še dodatne prihodke, kot je to v primeru Tomplasta. Pri primerjavi poslovnih prihodkov lahko opazimo zelo visok delež prihodkov ustvarjenih na tujih trgih. V Tomplastu se delež od leta 2003, ko je znašal 92,9% zmanjšuje in je v letu 2005 še vedno 85,1%, medtem ko je enak trend padanja zaslediti tudi v Plastoformu. Tu se delež iz leta 2003, ko je znašal 61,9% zmanjša na 49,2%. To je bilo prvič po dolgem
času, da se je v podjetju povečal delež domače realizacije nad tujo. Nenehno povečevanje deleža domačih kupcev nakazuje na večje potrebe in potrošnjo na domačem trgu, kar je lahko posledica boljšega ekonomskega položaja prebivalcev. Analiza obsega prihodkov nam pokaže enakomerno povečanje prihodkov v obeh proizvajalnih podjetjih v prvih dveh opazovanih letih, ko koeficient znaša 1,56 v korist Plastoforma. V letu 2005 se ta zmanjša na 1,2. Vzrok je v zmanjšanju celotnih prihodkov v Plastoformu in hkratno povečanje v primerjalnem podjetju. Konstanto povečevanje prihodkov kaže tudi na uspešno zasnovano in realizirano poslovno politiko podjetja, nihanje prihodkov pa kaže na zelo veliko odvisnost od razmer in povpraševanja večjih odjemalcev, kar je tudi vzrok padca poslovnih prihodkov v Plastoformu v letu 2005. 33 Analiza odhodkov SRS 17 razlaga, da so odhodki zmanjšanje gospodarske koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev (zmanjšanje zalog blaga zaradi prodaje) ali povečanje dolgov (zaradi zaračunanih obresti). Preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala (Ul. RS 2005, 13542). Po SRS (2002) po katerih so narejeni izkazi poslovnega izida, ki so podlaga za primerjalno analizo, se odhodki delijo na: - poslovne odhodke, to je odhodke iz temeljen poslovne dejavnosti, - finančne odhodke, to je odhodke iz dejavnosti financiranja in - izredne odhodke, to je odhodke iz neobičajnih postavk. Poslovni odhodki so stroški, ki se navezujejo na prodane količine s katerimi smo ustvarili prihodke. V proizvajalnem podjetju jih tvorijo stroški izdelkov, ki preidejo v odhodke iz zalog in stroški obdobja, ki neposredno bremenijo odhodke obdobja. S proučevanjem izkaza poslovnega izida, ki je narejen po stroškovnem načelu presojamo obseg stroškov s koeficienti intenzitete (Koletnik 2006, 198-199). stroški porabljenega materiala Koeficient materialne intenzitete Im = ---------------------------------------------------- vrednost ustvarjenih poslovnih učinkov stroški storitev drugih Koeficient storitvene intenzitete Is = ------------------------------------------------ vrednost ustvarjenih poslovnih učinkov amortizacija osnovnih sredstev Koeficient naložbene intenzitete In = ----------------------------------------------- vrednost ustvarjenih poslovnih učinkov Vrednosti prikazanih treh koeficientov bomo prikazali v naslednji tabeli.
34 Tabela 13: Koeficienti intenzitete v primerjalnih podjetjih PLASTOFORM TOMPLAST KAZALNIK L. 2003 L.2004 L.2005 L. 2003 L.2004 L.2005 koeficient materialne intenzitete 0,58 0,58 0,60 0,44 0,38 0,36 koeficient storitvene intenzitete 0,06 0,06 0,05 0,12 0,18 0,20 koeficient naložbene intenzitete 0,03 0,03 0,03 0,07 0,06 0,07 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta. Kazalnik materialne intenzitete nam kaže odvisnost od poslovnih oseb, ki nas oskrbujejo s surovinami in gospodarnost uporabe le-teh. Večja odvisnost od dobaviteljev je v Plastoformu, saj je ta kazalnik v analiziranem obdobju bistveno večji in hkrati tudi narašča. Obratna situacija pa je v Tomplastu. Nenehno povečevanje tega kazalnika opozarja poslovno osebo na nujnost povečanja prodajnih cen oziroma racionalizacijo poslovanja sicer bomo imeli manjši poslovni izid. Kazalnik storitvene intenzitete nam kaže delež stroškov storitev drugih v vrednosti ustvarjenih poslovnih učinkih. V Tomplastu je delež bistveno večji, kar pomeni, da pri proizvodnji izdelkov potrebujejo storitve zunanjih izvajalcev. Delež se nenehno povečuje, kar je lahko posledica tudi večanje cen ponudnikov storitev, lahko pa tudi dejstva, da se konkurenčno podjetje poslužuje zunanjih izvajalcev za izvajanje določenih operacij, ker jim je to ceneje kot če bi to izvajali sami. Kazalnik naložbene intenzitete kaže razmerje med amortizacijo in nabavno vrednostjo neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (ibid, 199). Kazalniki so večje vrednosti v Tomplastu, kar pomeni, da so njihova vlaganja v nabavo osnovnih sredstev glede na velikost ustvarjenih poslovnih učinkov intenzivnejša. Analiz sestave odhodkov z vidika dejavnosti v tem primeru ne bomo delali, saj vidimo že iz izkaza poslovnega izida, da so vrednosti finančnih odhodkov majhne, kar pomeni, da so tudi deleži zanemarljivi in da podjetji glavnino odhodkov ustvarita v poslovni dejavnosti, kar je tudi običajno za poslovne subjekte. Primerjalne analize izrednih odhodkov ne moremo delati, kar smo ugotovili že v začetku tega poglavja. Analize poslovnega izida v tem poglavju ne bomo delali, saj bomo v naslednjem poglavju pri analizi gospodarnosti s kazalnikom ekonomičnosti prišli do podobnih spoznanj, kot če bi sedaj analizirali sestavo poslovnega izida. 4.3 Primerjalna analiza učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti poslovanja Gospodarjenje poslovnega subjekta proučujemo z vidika učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti. Pri tem moramo uspešnost, ki pomeni delati prave stvari in je zunanja značilnost podjetja, ločevati od pojma učinkovitost, ki je notranja značilnost podjetja in pomeni delati stvari prav. Povsem možno je, da je podjetje zelo učinkovito, a v bistvu neuspešno, ker mu trg ne omogoči primerne realizacije (Koletnik 2006, 214).
Temeljno merilo uspešnosti poslovanja podjetja bo plemenitenje investiranih sredstev v podjetje. Dolgoročno je donosnost kapitala temeljni kriterij uspešnosti poslovnega subjekta (Rebernik 1995, 187). Gospodarnost pomeni ustvarjati poslovne učinke s čim manjšimi potroški in stroški, torej na najcenejši način. V tej zvezi proučujemo poslovne koristi in stroške, ki jih imamo pri njihovem uresničevanju. Govorimo o ekonomski učinkovitosti oziroma gospodarnosti (Koletnik 2006, 214). V diplomskem delu bomo učinkovitost primerjali s kazalniki učinkovitosti, uspešnost poslovanja, s kazalniki donosnosti kapitala, sredstev in prodaje, gospodarnost obeh podjetij pa bomo primerjali s koeficientom ekonomičnosti. Kazalnik učinkovitosti v poslovni osebi (ibid, 81). dodana vrednost Koeficient učinkovitosti zaposlencev = ------------------------------------- povprečno število zaposlencev Kazalnik nam pokaže učinkovitost dela v poslovnih subjektih, ki opravljajo sorodno dejavnost. Prikaže nam zmožnost zaposlenih, da ustvarijo večjo dodano vrednost, kar kaže na razvitost podjetja in je lahko tudi podlaga za nagrajevanje zaposlenih. Dodano vrednost bomo izračunali tako, da bomo vsem poslovnim prihodkom prišteli ali odšteli spremembo v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodne nato zmanjšali dobljeno vrednost za stroške blaga, materiala in storitev in druge stroške. Tabela 14: Koeficient učinkovitosti zaposlencev v letih 2003-2005 v primerjalnih podjetjih ELEMENT PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 povpr. število zaposlenih 161,5 183 187,5 63,5 67,5 73,5 dodana vrednost v tisočih 1.174.180 1.495.284 1.186.585 954.805 1.173.536 1.172.371 Koef. učinkovitosti zaposlencev 7.270,5 8.171,0 6.328,5 15.036,3 17.385,7 15.950,6 Iz gornje tabele lahko opazimo bistveno razliko v učinkovitosti zaposlencev v primerjalnih podjetjih. V konkurenčnem podjetju je zmožnost zaposlenih za ustvarjanje dodane vrednosti več kot dvakratna. Koeficient nekoliko niha navzgor in navzdol v obeh podjetjih v istih analiziranih obdobjih. Iz tega lahko sklepamo na boljšo tehnološko razvitost Tomplasta. Kazalnik čiste dobičkonosnost lastniškega kapitala ROE (Ul. RS 2005, 13572). čisti dobiček obračunskega obdobja ROE = --------------------------------------------------------------------------------------- povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida obračunskega obdobja) Kazalnik nam prikaže razmerje med čistim dobičkom in delom podjetja, ki ga zagotavljajo njegovi lastniki. Lastnikom pove, koliko denarnih enot dobička je ustvarila ena vložena 35
enota njihovega kapitala. Čim boljši je poslovni rezultat podjetja in čim manjši je delež lastniškega kapitala večja je dobičkonosnost kapitala. Kazalnik donosnosti sredstev ROA (Koletnik 2006, 59). poslovni izid iz rednega delovanja + obresti ROA = ---------------------------------------------------------------------- povprečna vrednost sredstev Kazalnik nam pove, koliko denarnih enot poslovnega izida iz rednega delovanja je poslovni subjekt ustvaril z eno denarno enoto sredstev. Višja vrednost kazalnika nas napeljuje na boljše poslovanje podjetja. Slabost tega kazalnika je v tem, da so lahko sredstva podcenjena, kar navidezno povečuje donosnost sredstev. Kazalnik donosnosti prodaje (Koletnik 2006, 225). poslovni izid iz poslovne dejavnosti Koeficient donosnosti poslovne dejavnosti rpr = ------------------------------------------- poslovni prihodki Kazalnik kaže donosnost prodaje, ki smo jo dosegli s proizvodnjo in prodajo proizvodov, storitev in blaga v okviru osnovne poslovne dejavnosti. Donosnost prodaje je značilnost izdelkov in storitev, da prinašajo poslovno korist. Tabela 15: Kazalniki donosnosti v primerjalnih podjetij ELEMENT PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 čisti dobiček 429.690 550.556 314.816 510.670 689.309 670.615 povprečni kapital brez čistega 1.047.587 1.292.303 1.768.136 554.028 1.161.367 2.095.445 dobička tekočega leta povprečna vr. sredstev 1.995.122 2.269.932 2.665.912 1.360.568 2.003.238 3.091.620 izid iz poslovanja 465.331 632.970 354.558 598.896 786.253 700.822 poslovni prihodki 3.408.042 4.109.850 3.449.908 2.221.476 2.621.744 2.727.198 izid iz rednega delovanja 501.895 646.121 350.630 618.453 834.603 871.619 odhodki za obresti 18.849 19.422 10.364 5.349 8 74 ROE 0,41 0,43 0,18 0,92 0,59 0,32 ROA 0,26 0,29 0,14 0,46 042 0,29 rpr 0,14 0,15 0,10 0,27 0,30 0,26 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Hitri pregled kazalnikov nam kaže bistveno večje vrednosti v konkurenčnem podjetju. Čeprav so vrednosti v Plastoformu spodbudne in kažejo na gospodarno rabo kapitala in sredstev, so v primerjavi z Tomplastom pomembno manjše, kar pomeni, da bi lahko tudi v tem podjetju še gospodarneje uporabili sredstva in kapital. ROE v obeh podjetjih v primerjalnih obdobjih pada, kar pomeni, da se donosnost kapitala občutno zmanjšuje. V Tomplastu predvsem na račun velikega povečanja kapitala, v Plastoformu pa sta kar dva vzroka in sicer povečanje kapitala in hkrati zmanjšanje čistega dobička, kar je skupno 36
prineslo zmanjšanje dobičkonosnosti kapitala v letu 2005 glede na predhodno leto za več kot 50%. Kazalnik ROA, ki ima v Tomplastu visoko vrednost v letih 2003 in 2004 pa predstavlja skoraj nemogočo situacijo in nas spravlja v dvom o realni vrednosti sredstev na dan bilanciranja. Vrednost kazalnika ROA se do leta 2005 v tem podjetju veliko zmanjša, saj je bilo narejeno v tem letu prevrednotenje osnovnih sredstev in sicer okrepitev le-teh. To pa pomeni bolj realno vrednost kazalnika in potrditev našega dvoma, da so bila sredstva v letih 2003 in 2004 podcenjena. Tudi v Plastoformu je zaznan padec tega kazalnika v zadnjem opazovanem letu, vendar predvsem na račun zmanjšanja izida iz rednega delovanja. Pri primerjavi kazalnikov lahko opazimo padanje vrednosti le-teh v obeh podjetjih v opazovanem obdobju. Tudi donosnost prodaje niha. Iz tega lahko sklepamo, da za doseganje večjih dobičkov potrebujemo več sredstev in kapitala, kot je bilo to potrebno v preteklih letih. Konkurenca na trgu ne dopušča večanja cen, kar pomeni, da bodo v obeh podjetjih potrebovali za doseganje večjih donosov kapitala, sredstev in prodaje, racionalizacijo poslovnih procesov in odkrivanje notranjih rezerv. Kazalnik ekonomske učinkovitosti Keu (ibid, 216). vred. ustvarjenih poslovnih učinkov poslovni prihodki Koef. ekonomske učinkovitosti = -------------------------------------------- = --------------------- str. ustvarjenih poslovnih učinkov poslovni odhodki Kazalnik izraža razmerje med prodano vrednostjo izdelkov in stroški, ki so bili potrebni, da smo prodane izdelke proizvedli. Je razmerje med prihodki in odhodki. Temeljno načelo tega kazalnika v normalnih gospodarskih razmerah je, da je vrednost vedno večja od ena. S tem kazalnikom lahko računamo ekonomičnost gledano kot celoto poslovanja ali pa po posameznih dejavnostih. Tabela 16: Kazalniki ekonomske učinkovitosti v primerjalnih podjetjih ELEMENT PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 1. poslovni prihodki 3.408.042 4.109.850 3.449.908 2.221.476 2.621.744 2.727.198 2. poslovni odhodki 2.942.711 3.476.880 3.095.350 1.622.580 1.835.491 2.026.376 Ekonomičnost 1 (1:2) 1,16 1,18 1,11 1,37 1,43 1,35 3. finančni prihodki 55.413 42.125 36.232 24.906 61.450 203.221 4. finančni odhodki 18.849 28.974 40.160 5.349 13.100 32.424 Ekonomičnost 2 (3:4) 2,94 1,45 0,90 4,66 4,69 6,27 5. poslovni + finančni prih. 3.463.455 4.151.975 3.486.140 2.246.382 2.683.194 2.930.419 6. poslovni + finančni odh. 2.961.5601 3.505.854 3.135.510 1.627.929 1.848.591 2.058.800 Ekonomičnost 3 (5:6) 1,17 1,18 1,11 1,38 1,45 1,42 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Iz tabele lahko vidimo, da sta obe družbi poslovali v treh letih ekonomično, saj imata kazalnika 1 in 3, ki sta najpomembnejša glede na velikost, vrednost večjo od 1. 37
Gospodarnost poslovanja v primarni dejavnosti v konkurenčnem in našem podjetju niha, vrednost kazalnika je bistveno večja v konkurenčnem podjetju. V letu 2005 kazalnik 1 kar občutno pade v obeh primerjalnih podjetjih. Padec ekonomičnosti poslovanja v primarni dejavnosti obeh podjetij kaže na slabšo gospodarnost poslovanja, ki pa jo v Tomplastu nadomeščajo z boljšim poslovanjem v finančni dejavnosti. Kazalnik 3, ki kaže ekonomičnost v poslovni in finančni dejavnosti, je v Tomplastu večji, medtem ko je v Plastoformu manjši, a s trendom padanja. Večjo vrednost tega kazalnika v Tomplastu prinese predvsem manj pomemben kazalnik 2, ki pa je v tem podjetju postal pomemben, zlasti zaradi finančnih prihodkov, ki v opazovanih letih nenehno naraščajo in to z velikim odstotkom. Finančni prihodki so v podjetju zelo dobrodošli, vendar pa ne dajejo podjetju z večjim deležem teh prihodkov garancije za nadaljnjo uspešno poslovanje. Prihodki so bolj podvrženi nihanjem na trgu in zato je tveganje lastnikov in poslovnih partnerjev nekoliko večje kot v Plastoformu. 38 4.4 Sklepne ugotovitve četrtega poglavja Obe podjetji zajeti v primerjalno analizo uporabljata isto različico izkaza poslovnega izida. Pri prečiščevanju in preurejanju le tega smo ugotovili, da sta oba poslovna subjekta pri obračunavanju amortizacije bolj naravnana na davčno dopustne stopnje, kot pa na izkazovanje amortizacije po dejanskem stanju. Podjetji imata tako manj dela pri izdelovanju davčnih izkazov, a hkrati preveč obremenjen poslovni izid obdobja. Za analizo smo vrednosti iz izkazov poenotili na dan 31.12.2005 z uporabo pavšalnega indeksa rasti cen. Prihodki obeh podjetij so zelo podobni po sestavi, po obsegu pa le nekoliko večji v Plastoformu, čeprav bi pričakovali, glede na večje število zaposlenih, občutnejšo razliko. Delež poslovnih prihodkov je v Plastoformu skoraj 100%, medtem, ko se v primerjalnem podjetju ta delež iz leta v leto zmanjšuje na račun finančnih prihodkov. Področje kratkoročnih finančnih naložb v Plastoformu ni najbolje izkoriščeno, saj bi tu lahko ustvarili še dodatne prihodke, kot nam to lepo kaže primer Tomplasta. Primerjalno analizo odhodkov smo naredili s kazalniki intenzitete in prišli do spoznanja, da je večja materialna odvisnost od dobaviteljev v Plastoformu, kar podjetje sili v racionalizacijo ali pa povečanje cen izdelkov, če hoče ustvariti enake poslovne izide, medtem ko je storitvena intenzitete večja v primerjalnem podjetju, ki se tudi nenehno povečuje. Predstavlja večjo odvisnost od zunanjih ponudnikov storitev. Čeprav smo mislili, da bo naložbena intenziteta boljša v Plastoformu, smo se prenaglili, saj je tudi ta kazalnik večji v Tomplastu. Njihove naložbe v osnovna sredstva so večje glede na obseg poslovnih učinkov. Vsi kazalniki učinkovitosti in uspešnosti poslovanja so v Tomplastu boljši, veliko odstopanje prikaže koeficient učinkovitosti zaposlenih, ki je več kot dvakrat večji v primerjalnem podjetju. To je predvsem posledica večje tehnološke razvitosti Tomplasta in nekoliko drugačnega tehnološkega postopka.
Kazalniki dobičkonosnosti sredstev in kapitala kažejo večje vrednosti v začetnem opazovanem obdobju in imajo trend padanja v obeh primerjalnih podjetjih. V Tomplastu vrednosti kazalnika ROA in ROE v letih 2003 in 2004 kažejo zelo velike donose, ki pa se v zadnjem letu spustijo na bolj realne vrednosti zaradi podcenjenosti sredstev v prejšnjih obdobjih. Kazalnik gospodarnosti, to je ekonomičnost, pa je sicer v opazovanih letih večji v Tomplastu, vendar je zanimivo dejstvo, da je v zadnjem opazovanem obdobju kazalnik ekonomičnosti v poslovni dejavnosti v obeh podjetjih kar občutno padel. Vsi ti kazalniki opozarjajo vodstvo podjetij, da bosta v prihodnje morali bolj gospodarno načrtovati svoje prihodke in odhodke v primarni dejavnosti, če si želita zagotoviti večje zaupanje poslovnih partnerjev in lastnikov kapitala v dolgoročno zasnovano uspešno poslovanje. 39
40 5 PRIMERJALNA ANALIZA IZKAZA STANJA 5.1 Prečiščevanje izkaza stanja primerljivih podjetij Podjetje za ustvarjanje poslovnih učinkov oziroma uresničevanje gospodarskih ciljev potrebuje premoženje. To so sredstva, s katerim podjetje razpolaga v določenem trenutku. So lahko v obliki denarja, stvari in pravic. Podjetje ima lastno in izposojeno premoženje, govorimo o virih premoženja. Podjetje mora strmeti k spreminjanju pojavnih oblik sredstev, iz denarne v stvarno in obračunsko obliko in zopet nazaj v denarno. Dolžno je ohranjati in večati premoženje. To pomeni, da proizvodne vire uporabljamo na najboljši način in v odvisnosti od uspešnosti poslovanja povečujemo premoženje podjetja. Bilanca stanja oziroma izkaz stanja je zbirka podatkov oziroma sporočil o sredstvih in virih sredstev. Kaže obseg in sestavo stalnih in gibljivih, kratkoročnih in dolgoročnih sredstev in hkrati obveznost do lastnih in tujih virov sredstev. Prikazuje finančno in premoženjsko konstrukcijo podjetja (Koletnik 2006, 239). Pri preučevanju izkaza stanja moramo oceniti vsestransko primernost bilančnih podatkov, iz njega odstranimo tihe in skrite rezerve, skrite izgube. Pred analiziranjem moramo, če je to potrebno popraviti vrednosti bilančnih postavk kot so (ibid, 243): - vrednost kapitala, - popravek vrednosti pri stalnih sredstvih, - kratkoročne obveznosti - in rezervacije. Prečiščevanje in prevrednotenje postavk izkaza stanja smo opravili po naslednjih korakih. 1. korak: prevrednotenje vrednosti kapitala V obeh poslovnih subjektih smo zmanjšali postavko kapitala za čisti nerazporejeni poslovni izid tekočega leta. V bilanci je prikazan kot trajen vir, vendar dokler ni razporejen je lahko le kratkoročen vir. Drugih potreb po zmanjšanju ali večanju vrednosti kapitala s preučitvijo razkritij v poslovnem poročilu, nismo zaznali. 2. korak: prevrednotenje postavk bilance stanja V obeh primerjalnih podjetjih bomo prevrednotili vrednosti posameznih postavk izkaza stanja z letnimi indeksi rasti cen na dan 31.12.2005. Postavke izkaza za leto 2003 bomo povečali z koeficientom 1,0557 (letna rast cen 2004 je 3,2% in leta 2005 2,3%). Postavke izkaza stanja za leto 2004 bomo povečali s koeficientom 1,023. To so edine bilančne postavke za katere smo lahko v dodatnih razkritjih ugotovili, da predstavljajo osnovo za prečiščevanje in prevrednotenje. Ostala sredstva in viri sredstev so vrednoteni v obeh primerjalnih podjetjih z enakimi metodami. Ugotovitev nam daje še večjo primerljivost izkazov stanja poslovnih subjektov. Bilanco stanja smo preuredili in skrčili v obliko, kakršno potrebujemo za primerjalno analizo.
Tabela 17: Izkaz izhodiščnega stanja ter preurejen in prečiščen izkaz stanja Plastoforma za leta 2003, 2004 in 2005. 41 IZKAZ STANJA PLASTOFORM D.O.O. ŠMARJETA PREČIŠČEN IZKAZ STANJA BESEDILO 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2003 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2003 SREDSTVA 2.887.117 2.389.743 1.984.614 2.887.117 2.444.706 2.095.157 STALNA SREDSTVA 1.546.827 1.187.108 1.016.174 1.546.827 1.214.411 1.072.775 I. Neopredmetena osnovna sredstva 3.308 1.490 1.807 3.308 1.524 1.908 II. Opredmetena osnovna sredstva 1.254.555 877.455 758.508 1.254.555 827.976 800.757 1. Zemljišča in zgradbe 998.699 607.452 608.012 998.699 621.423 641.878 2. Proizvajalne naprave in stroji 224.352 151.865 124.214 224.352 155.358 131.133 3. Druge naprave in oprema 31.042 42.478 25.581 31.042 43.455 27.006 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 462 75.660 701 462 77.400 740 III. Dolgoročne finančne naložbe 288.964 308.163 255.859 288.964 315.251 270.110 1. Deleži v podjetjih v skupini 285.389 303.788 253.084 285.389 310.775 267.181 2. Druge dolgoročne finančne terjatve 3.575 4.375 2.775 3.575 4.476 2.929 GIBLJIVA SREDSTVA 1.340.150 1.202.536 968.315 1.340.150 1.230.194 1.022.250 I. Zaloge 299.910 246.645 227.194 299.910 252.318 239.848 1. Material 233.049 175.095 179.372 233.049 179.122 189.363 2. Nedokoncana proizvodnja 37.448 30.947 25.258 37.448 31.659 26.665 3. Proizvodi in trgovsko blago 29.413 40.603 22.564 29.413 41.537 23.820 II. Krat.poslovne terjatve 971.978 891.127 684.768 971.978 911.623 722.910 III. Kratkorocne financne nalozbe 65.725 44.753 27.071 65.725 45.782 28.579 IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 2.537 20.011 29.282 2.537 20.471 30.913 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 140 99 125 140 101 132 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.887.117 2.389.743 1.984.614 2.887.117 2.444.706 2.095.157 KAPITAL 2.041.582 1.753.771 1.251.424 1.748.747 1.280.177 929.362 I. Vpoklicani kapital 624.241 400.000 400.000 624.241 409.200 422.280 II. Kapitalske rezerve 2.797 2.797 2.797 2.797 2.861 2.953 III. Rezerve iz dobička 67.644 52.170 31.701 67.644 53.370 33.467 IV. Preneseni cisti poslovni izid 1.013.069 510.693 139.596 1.013.069 522.439 147.372 V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 292.835 502.376 371.097 VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 40.996 285.735 306.233 40.996 292.307 323.290 FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 770.326 585.050 690.947 1.063.161 1.112.436 1.121.199 a. Dolg.finančne in poslovne obv. 59.897 159.704 223.373 59.897 163.377 235.815 b. Krat. finančne in poslovne obveznosti 710.429 425.346 467.574 1.003.264 949.059 885.384 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 75.209 50.922 42.243 75.209 52.093 44.596 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma
Tabela 18 : Izkaz izhodiščnega stanja ter preurejen in prečiščen izkaz stanja Tomplasta za leta 2003, 2004 in 2005. 42 TOMPLAST D.O.O. IZKAZ STANJA PREČIŠČEN IZKAZ STANJA BESEDILO 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2003 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2003 SREDSTVA 3.793.836 2.335.684 1.531.753 3.793.836 2.389.404 1.617.071 STALNA SREDSTVA 1.757.320 821.727 526.577 1.757.320 840.626 555.907 I. Neopredmetena osnovna sredstva 4.177 1.966 511 4.177 2.011 539 II. Opredmetena osnovna sredstva 1.650.711 795.177 500.759 1.650.711 813.466 528.651 1. Zemljišča in zgradbe 794.728 280.890 165.502 794.728 287.350 174.720 2. Proizvajalne naprave in stroji 731.817 452.627 305.472 731.817 463.038 322.487 3. Druge naprave in oprema 79.245 21.310 21.280 79.245 21.800 22.465 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 44.921 40.350 8.505 44.921 41.278 8.979 III. Dolgoročne finančne naložbe 102.432 24.584 25.307 102.432 25.149 26.717 1. Deleži v podjetjih v skupini 2. Druge dolgoročne finančne terjatve 102.432 24.584 25.307 102.432 25.149 26.717 GIBLJIVA SREDSTVA 2.035.490 1.511.311 1.005.176 2.035.490 1.546.071 1.061.164 I. Zaloge 189.542 239.884 168.962 189.542 245.401 178.373 1. Material 109.424 137.147 75.318 109.424 140.301 79.513 2. Nedokoncana proizvodnja 24.468 24.307 19.628 24.468 24.866 20.721 3. Proizvodi in trgovsko blago 55.650 78.430 74.016 55.650 80.234 78.139 II. Krat.poslovne terjatve 421.107 528.806 417.047 421.107 540.969 440.277 III. Kratkoročne finančne naložbe 1.353.075 700.911 373.673 1.353.075 717.032 394.486 Dobroimetje pri bankah, čeki in IV. gotovina 71.766 41.710 45.494 71.766 42.669 48.028 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.026 2.646 0 1.026 2.707 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.793.836 2.335.684 1.531.753 3.793.836 2.389.404 1.617.071 KAPITAL 3.121.769 1.787.986 1.140.853 2.465.012 1.159.440 714.294 I. Vpoklicani kapital 100.000 100.000 100.000 100.000 102.300 105.570 II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 10.000 10.000 10.000 10.000 10.230 10.557 IV. Preneseni cisti poslovni izid 1.605.290 1.015.496 558.732 1.605.290 1.038.852 589.853 V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 656.757 654.614 464.246 VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 749.722 7.876 7.875 749.722 8.058 8.314 FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 672.067 547.698 390.900 1.328.824 1.229.964 902.777 a. Dolg.finančne in poslovne obv. b. Krat. finančne in poslovne obveznosti 672.067 547.698 390.900 1.328.824 1.229.964 902.777 PASIVNE CASOVNE RAZMEJITVE 0 0 0 0 0 0 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Tomplasta. Prečiščena in preurejena izkaza stanja bomo uporabili v naslednjih poglavjih za primerjalno analizo.
5.2 Primerjalna analiza sestave sredstev in obveznosti do virov sredstev v primerljivih podjetij in njihova skladnost 43 Proučevanje sestave sredstev in obveznosti do virov sredstev oziroma finančnega položaja lahko opravimo z vidika navpične ter vodoravne sestave sredstev in pripadajočih virov sredstev. Iščemo odgovore ali so sredstva in njihovi viri skladni z splošno veljavnimi pravili uspešnega in zdravega poslovanja, saj nas drugačna situacija lahko hitro privede do neuspeha v poslovanju (Koletnik 2006, 254-255). Pri navpični sestavi ocenjujemo razmerje med stalnimi in gibljivimi sredstvi, saj želimo spoznati ali poslovni osebi preti nelikvidnost oziroma se seznaniti s tveganjem, da bo normalno poravnala obveznosti. Če podjetje zmanjšuje obseg stalnih sredstev, bo hitreje dobila sprotna sredstva, saj rast izrabe zmogljivosti ugodno vpliva na donosnost in vpliva na dotok likvidnih sredstev (ibid, 256). Ker preučujemo in primerjamo statično stanje potrebujemo za presojo ugodnosti sestave vsaj tri do petletne podatke. V spodnji tabeli bomo prikazali primerjalno sestavo sredstev in virov sredstev narejeno v treh različnih časovnih trenutkih. Tabela 19: Struktura sredstev in virov sredstev v primerjalnih podjetjih PLASTOFORM TOMPLAST BESEDILO 31.12.2005 delež% 31.12.2004 delež% 31.12.2003 delež% 31.12.2005 delež% 31.12.2004 delež% 31.12.2003 delež% SREDSTVA 2.887.117 100% 2.444.706 100% 2.095.157 100% 3.793.836 100% 2.389.404 100% 1.617.071 100% STALNA SREDSTVA 1.546.827 53,6% 1.214.411 49,7% 1.072.775 51,2% 1.757.320 46,3% 840.626 35,2% 555.907 34,4% Neopredmetena osnovna sred. 3.308 0,2% 1.524 0,1% 1.908 0,2% 4.177 0,2% 2.011 0,2% 539 0,1% Opredmetena osnovna sredstva 1.254.555 81,1% 827.976 68,2% 800.757 74,6% 1.650.711 93,9% 813.466 96,8% 528.651 95,1% Dolgoročne finančne naložbe 288.964 18,7% 315.251 26,0% 270.110 25,2% 102.432 5,8% 25.149 3,0% 26.717 4,8% GIBLJIVA SREDSTVA 1.340.150 46,4% 1.230.194 50,3% 1.022.250 48,8% 2.035.490 53,7% 1.546.071 64,7% 1.061.164 65,6% Zaloge 299.910 22,4% 252.318 20,5% 239.848 23,5% 189.542 9,3% 245.401 15,9% 178.373 16,8% Krat.poslovne terjatve 971.978 72,5% 911.623 74,1% 722.910 70,7% 421.107 20,7% 540.969 35,0% 440.277 41,5% Kratkorocne financne nalozbe 65.725 4,9% 45.782 3,7% 28.579 2,8% 1.353.075 66,5% 717.032 46,4% 394.486 37,2% Denarna sredstva 2.537 0,2% 20.471 1,7% 30.913 3,0% 71.766 3,5% 42.669 2,8% 48.028 4,5% AČR 140 0,0% 101 0,0% 132 0,0% 1.026 0,0% 2.707 0,1% 0,0% OBVEZ. DO VIROV SREDST. 2.887.117 100% 2.444.706 100% 2.095.157 100% 3.793.836 100% 2.389.404 100% 1.617.071 100% KAPITAL 1.748.747 60,6% 1.280.177 52,4% 929.362 44,4% 2.465.012 65,0% 1.159.440 48,5% 714.294 44,2% Vpoklicani kapital 624.241 35,7% 409.200 32,0% 422.280 45,4% 100.000 4,1% 102.300 8,8% 105.570 14,8% Kapitalske rezerve 2.797 0,2% 2.861 0,2% 2.953 0,3% 0,0% 0,0% 0,0% Rezerve iz dobička 67.644 3,9% 53.370 4,2% 33.467 3,6% 10.000 0,4% 10.230 0,9% 10.557 1,5% Preneseni cisti poslovni izid 1.013.069 57,9% 522.439 40,8% 147.372 15,9% 1.605.290 65,1% 1.038.852 89,6% 589.853 82,6% Prevrednotovalni popravki kapitala 40.996 2,3% 292.307 22,8% 323.290 34,8% 749.722 30,4% 8.058 0,7% 8.314 1,2% FINAN. IN POSLOV. OBVEZN. 1.063.161 36,8% 1.112.436 45,5% 1.121.199 53,5% 1.328.824 35,0% 1.229.964 51,5% 902.777 55,8% a. Dolg.finančne in poslovne obv. 59.897 5,6% 163.377 14,7% 235.815 21,0% 0,0% 0,0% 0,0% b. Krat. Fin.in poslovne obv. 1.003.264 94,4% 949.059 85,3% 885.384 79,0% 1.328.824 100% 1.229.964 100% 902.777 100% PČR 75.209 2,6% 52.093 2,1% 44.596 2,1% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta
Pri primerjanju sestave sredstev in virov sredstev analiziranih podjetij lahko ugotovimo nekoliko različno sestavo tako sredstev kot tudi njihovih virov. Podobnost je le v tendenci povečevanja deleža lastniškega financiranja in zmanjševanja dolžniškega. To je posledica predvsem zadrževanja ustvarjenih dobičkov v podjetju, v Tomplastu pa se je kot pomemben delež v strukturi kapitala v letu 2005 pojavil prevrednotevalni popravek kapitala, ki je posledica okrepitve osnovnih sredstev. Dolžniško financiranje sredstev se v obeh analiziranih podjetjih v opazovanih letih zmanjšuje, kar predstavlja zelo majhno tveganje glede neizpolnitve obveznosti za upnike omenjenih podjetij. Pri primerjanju sestave sredstev pa opazimo kar pomembne razlike v deležih stalnih in gibljivih sredstev. Razmerje v Plastoformu skozi opazovano obdobje je skoraj ena proti ena in se le malenkost povečuje v korist stalnih sredstev. V Tomplastu je to razmerje drugačno in predvsem bolj v korist gibljivih sredstev na začetku opazovanega obdobja ter manjšanja tega razmerja vse do leta 2005. Če ne bi imeli v konkurenčnem podjetju velikega deleža kratkoročnih finančnih naložb, bi bilo to razmerje še bolj v korist stalnih sredstev. Ker bi radi dosegli čim boljšo primerljivost sestave sredstev, smo se odločili, da iz zgornje tabele izločimo aktivne časovne razmejitve, zaradi nepomembnosti zneskov in kratkoročne finančne naložbe, ki v podjetju Tomplast pomembno spreminjajo strukturo sredstev, predvsem gibljivih sredstev. S tem hočemo dokazati našo trditev, ki nas spremlja že skozi celo diplomsko nalogo, da je Tomplast v opazovanem obdobju bistveno povečal vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, kar je posledica večje avtomatiziranosti poslovnega procesa. Tabela 20: Struktura sredstev brez AČR in kratkoročnih finančnih naložb 44 PLASTOFORM TOMPLAST BESEDILO 31.12.2005 delež% 31.12.2004 delež% 31.12.2003 delež% 31.12.2005 delež% 31.12.2004 delež% 31.12.2003 delež% SREDSTVA 2.821.252 100% 2.398.823 100% 2.066.446 100% 2.439.735 100% 1.669.665 100% 1.222.585 100% STALNA SREDSTVA 1.546.827 54,8% 1.214.411 50,6% 1.072.775 51,9% 1.757.320 72,0% 840.626 50,3% 555.907 45,5% Neopredmetena osnovna sred. 3.308 0,2% 1.524 0,1% 1.908 0,2% 4.177 0,2% 2.011 0,2% 539 0,1% Opredmetena osnovna sredstva 1.254.555 81,1% 827.976 68,2% 800.757 74,6% 1.650.711 93,9% 813.466 96,8% 528.651 95,1% Dolgoročne finančne naložbe 288.964 18,7% 315.251 26,0% 270.110 25,2% 102.432 5,8% 25.149 3,0% 26.717 4,8% GIBLJIVA SREDSTVA 1.274.425 45,2% 1.184.412 49,4% 993.671 48,1% 682.415 28,0% 829.039 49,7% 666.678 54,5% Zaloge 299.910 23,5% 252.318 21,3% 239.848 24,1% 189.542 27,8% 245.401 29,6% 178.373 26,8% Krat.poslovne terjatve 971.978 76,3% 911.623 77,0% 722.910 72,8% 421.107 61,7% 540.969 65,3% 440.277 66,0% Denarna sredstva 2.537 0,2% 20.471 1,7% 30.913 3,1% 71.766 10,5% 42.669 5,1% 48.028 7,2% Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Delež gibljivih sredstev se v obeh podjetjih zmanjšuje. V Plastoformu se je v treh letih zmanjšal iz 48,1% na 45,2%, medtem, ko v primerjalnem podjetju zaznamo večji padec in sicer iz 54,5% iz leta 2003 na 28,0 % v letu 2005. Tudi vrednostno so zaloge v Tomplastu, ki nam kažejo materialno intenzivnost, v prvem in zadnjem opazovanem obdobju na skoraj enaki višini, navzgor nekoliko odstopajo v letu 2004, medtem ko se v Plastoformu skozi celotno obdobje rahlo povečujejo. Dejstvo nas napeljuje na spoznanje, da je materialno
manj intenzivna in bolj avtomatizirana Tomplastova proizvodnja. Povečanje opredmetenih osnovnih sredstev lahko razberemo iz izkaza stanja. Vrednostno so v letu 2005 že presegla Plastoformovo, česar za začetno opazovano obdobje ne moremo trditi. Večanje deleža stalnih sredstev kaže na zmanjševanje prožnosti in denarne uspešnosti, torej je prilagodljivost podjetja na spremembe manjša. S proučevanjem skladnosti med sredstvi in viri sredstev želimo spoznati finančno skladje, ki zagotavlja trajno plačilno sposobnost. Govorimo o spoštovanju zlatih bilančnih in finančnih pravil. Ta so grajena na načelih skladnosti rokov zapadlosti obveznosti do virov sredstev z dobo vezave sredstev. Podjetje, ki stalna sredstva, zaloge in dolgoročne poslovne terjatve financira s kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami ter dolgoročnimi poslovnimi in finančnimi obveznostmi, spoštuje pravilo zdravega financiranja. Če ta pravila spoštujemo, likvidnost praviloma ne more biti ogrožena (Koletnik 2006, 269-270). Skladnost med sredstvi in viri sredstev bomo v tem diplomskem delu prikazali s kazalniki pokritja oziroma dolgoročne likvidnosti. Kazalnik 1. stopnje Kld1 (idid, 286) kapital Kld1 = --------------------- stalna sredstva Orientacijska vrednost tega kazalnika je od 0,9 do 1,2. Kazalnik prikazuje v kolikšni meri so najmanj likvidna sredstva v bilanci stanja financirana z lastniškim kapitalom. Večja vrednost tega kazalnika predstavlja večjo varnost naložb v podjetju, prevelika pa pomeni predrago financiranje poslovnega subjekta. 45 Kazalnik 2 stopnje Kld 2 kapital + rezervacije + dolgoročne pasivne časovne razmejitve + dolg.obvez. Kld2 = --------------------------------------------------------------------------------------------- stalna sredstva Orientacijska vrednost tega kazalnika je od 1,2 do 1,6. Kazalnik 3 stopnje Kld3 kapital + rezervacije + dolgoročne pasivne časovne razmejitve + dolg. obvez. Kld3 = --------------------------------------------------------------------------------------------- stalna sredstva + zaloge + dolg. poslov. terjatve + odložene ter. za davek Orientacijska vrednost tega kazalnika je 1.
46 Tabela 21: Kazalniki pokritja v primerjalnih podjetjih v letih 2003, 2004 in 2005. KAZALNIK PLASTOFORM TOMPLAST 31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005 Kld1 0,87 1,05 1,13 1,28 1,38 1,40 Kld2 1,09 1,19 1,17 1,28 1,38 1,40 Kld3 0,89 0,98 0,98 0,97 1,07 1,27 Iz tabele lahko opazimo, da konkurenčno podjetje le delno spoštuje bilančno in finančno pravilo, saj sta prva dva kazalnika v okviru želenih vrednosti, tretji kazalnik (Kld3), ki je od vseh treh kazalnikov najboljši pokazatelj skladnosti med viri financiranja in dobo vezave sredstev, pa le v letu 2003 v Tomplastu odstopa od želene vrednosti ena, sicer pa skozi celotno obdobje narašča. V Plastoformu pa kažejo kazalniki nižje vrednosti od konkurenčnega podjetja, je pa v drugem obdobju zaznana porast vseh kazalnikov, v zadnjem pa padec drugega kazalnika. Zmanjšanje kazalnika Kld2 je posledica slabšega poslovanja in hkrati rednega odplačevanja dolgoročnih obveznosti. Posledično zato v tem podjetju tudi ne spoštujejo bilančnega in finančnega pravila, saj kazalnik Kld3 nikoli v opazovanem obdobju ne preseže vrednosti ena. Stalna sredstva skupaj z zalogami se ne financirajo samo z dolgoročnimi viri, ampak manjši del tudi s kratkoročnimi. Odstopanje je res majhno zato ne moremo govoriti, da je likvidnost podjetja slaba, je pa zagotovo slabša kot v primerjalnem podjetju. Želene vrednosti kazalnikov so določene globalno, vendar bi vsako podjetje moralo samo določiti svoje mejne vrednosti, ker so te odvisne od notranjih in zunanjih dejavnikov. 5.3 Primerjalna analiza obsega sredstev in virov sredstev Poslovna oseba ima lahko primerno sestavo sredstev in njihovih virov, vendar njihov obseg ne ustreza velikosti poslovnih nalog. To lahko preverimo s pomočjo kazalnikov, ki jih primerjamo z načrtovanimi, jih poiščemo v drugi poslovni osebi ali v celotni dejavnosti. Podjetje potrebuje tak obseg sredstev, ki omogoča nemoteno uresničevanje poslovnih strategij, prevelik obseg pomeni slabo izkoriščanje, premajhen pa težave v poslovnem procesu (Koletnik 2006, 287). Primerno gospodarjenje z sredstvi zahteva čim manjšo porabo in vezavo sredstev ter čim večji obseg poslovnih učinkov. Pri tem so nam v pomoč koeficient obračanja sredstev in kazalniki stanja investiranja (ibid, 288). V diplomskem delu bomo za primerjalno analizo sredstev vzeli naslednje kazalnike: - koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih terjatev, - koeficient tehnične opremljenosti dela in - koeficient obračanja zalog materiala. Za presojo skladja med sredstvi in viri sredstev bomo uporabili bilanco čistih obratnih sredstev. Obratna sredstva sodelujejo neposredno v okviru poslovanja zato bomo kot čista obratna sredstva uporabili gibljiva sredstva iz katerih bomo izločili še kratkoročne
finančne naložbe, kratkoročne časovne razmejitve pa smo v naših bilancah že izvzeli iz gibljivih sredstev ter jih zmanjšali za kratkoročne dolgove. Pri presojanju obsega virov ne uporabljamo kazalnikov, saj nam že sama sestava omogoča vpogled v primernost obsega lastniškega in dolžniškega financiranja. Obseg določa samo vlaganje v stalna in gibljiva sredstva (ibid, 307). Ker smo že pri primerjalni analizi strukture razložili svoje ugotovitve, ne vidimo potreb za ponovno analizo. Koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih terjatev (Koletnik 2006, 290) tržna vrednost plačanih prodanih učinkov v poslovnem obdobju Koef. obračanja krat. poslovnih terjatev = --------------------------------------------------------- povprečno stanje kratkoročnih posl. terjatev Koeficient kaže kolikokrat v letu so se terjatve iz poslovanja spremenile v denarno obliko. Kot tržno vrednost plačanih prodanih učinkov v poslovnem obdobju bomo vzeli celotne pritoke pri poslovanju, ker podrobnejših podatkov od konkurenta nismo mogli pridobiti. Lahko pa se v tem podatku pojavijo pritoki, ki niso posledica poravnavanja terjatev iz poslovanja, tu mislimo predvsem na subvencije, dotacije. Predvidevamo iz izkušenj podjetja Plastoform, ki teh pritokov nima, da tudi v konkurenčnem podjetju takih pritokov ni oziroma so zanemarljivi. Vrednost kazalnika odseva uspešnost podjetja pri izterjavi terjatev do kupcev, daljši plačilni roki lahko zmanjšajo koeficient, vendar lahko politika kreditiranja kupcev spodbuja prodajo. Koeficient tehnične opremljenosti dela (Ul.RS 2005, 13571). Oprema (po nabavni vrednosti) Koeficient tehnične opremljenosti dela = ------------------------------------- število zaposlenih Koeficient tehnične opremljenosti dela prikaže razmerje med vrednostjo opreme in številom zaposlenih. Določen je z naravo uporabljene tehnologij, torej pomeni, da pri boljši tehnologiji oziroma višji stopnji mehanizacije produkcijskega procesa, kaže večje vrednosti. To pa pomeni tudi večjo produktivnost dela. Koeficient obračanja zalog materiala (Koletnik 2006, 290) poraba surovin in materiala v poslovnem obdobju Koeficient obračanja zalog materiala = ----------------------------------------------------------- povprečno stanje zalog surovin in materiala Koeficient obračanja zalog materiala nam prikaže razmerje med porabljenim materialom in zalogami tega v skladišču. Večja vrednost koeficienta pomeni, krajši čas vezave sredstev v zalogah, večjo plačilno sposobnost in večjo prodajo. Na vrednost koeficienta vpliva tudi metoda vrednotenja zalog, zato smo preverili, da je vrednotenje v obeh primerljivih podjetjih enako po nabavni vrednosti z upoštevanjem vseh odvisnih stroškov nabave in popusti saj želimo doseči primerljivost tega kazalnika med podjetjema. Ravno tako je 47
metoda vrednotenja porabe surovin in materiala enaka stalne nabavne cene, ki so popravljene za vrednost odmikov od cen. Kazalnik je med podjetjema primerljiv. Za nemoten poslovni proces mora podjetje razpolagati z najmanjšo količino materiala in s preučevanjem ugotavljamo ali so te zaloge, ki jih imamo trenutno, primerne (ibid, 302). Tabela 22: Kazalniki obsega sredstev v primerljivih podjetjih v letih 2003, 2004 in 2005 KAZALNIK PLASTOFORM TOMPLAST 31.12.03 31.12.04 31.12.05 31.12.03 31.12.04 31.12.05 koeficient tehnične opremljenosti dela 496,25 831,78 759,97 3.228,38 4.109,34 1.466,21 koeficient obračanja zalog materiala 10,95 12,72 9,93 11,82 8,87 7,89 koeficient obračanja kratkoročnih terjatev 4,95 4,60 3,53 4,65 4,85 5,78 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Večjo produktivnost oziroma boljšo tehnološko opremo v Tomplastu kaže koeficient tehnične opremljenosti. Vrednosti tega kazalnika je v obeh podjetjih v letu 2004 največja, kar pomeni, da je bila produktivnost v tem letu najboljša. Same vrednosti tega kazalnika nam razkrijejo dejstvo, da sta tehnološka procesa med sabo zelo različna in potrebujeta različno tehnologijo in drugačen obseg delovne sile. Koeficient obračanja zalog materiala kaže večje vrednosti v Plastoformu, kar pomeni, da je čas vezave sredstev v zalogah krajši in zaloge materiala v bolj optimalnem obsegu glede na prodajo. Vrednost tega kazalnika v Plastoformu je največja v letu 2004, žal pa je nato zaslediti trend padanja, kar pomeni, da se oddaljujemo od optimalnega obsega zalog v gibljivih sredstvih. Isti kazalnik v primerjalnem podjetju skozi opazovano obdobje pada. Njegova največja vrednost v letu 2003 pa je zelo podobna največji vrednosti plastoformovega v letu 2004, kar pomeni, da bi lahko obe podjetji imeli za cilj pri določanju obsega zalog materiala v gibljivih sredstvih, podobno vrednost kazalnika. Koeficient obračanja kratkoročnih terjatev je v vseh opazovanih obdobjih večji v konkurenčnem podjetju in ima trend naraščanja. V Plastoformu pa je ravno obratna situacija, saj koeficient nenehno pada, kar pomeni, da se obseg kratkoročnih terjatev v gibljivih sredstvih povečuje. To pa je posledica povečevanja plačilnih rokov, ki so se v opazovanih obdobjih pogodbeno povečali pri največjemu kupcu. Hkrati pa se je poslabšala plačilna disciplina ostalih kupcev. Koeficienta obračanja zalog in kratkoročnih terjatev sta izračunana le na podlagi povprečja dveh letnih vrednostih, kar pomeni, da bi lahko bile povprečne vrednosti, če bi imeli vsaj mesečne podatke bistveno drugačne. Vendar lahko na podlagi izkušenj v podjetju Plastoform, kjer ugotavljamo konstantno povečevanje tako zalog kakor tudi kratkoročnih terjatev, ugotovimo, da je povprečna vrednost v našem podjetju zelo realna, z gotovostjo tega sicer ne moremo trditi za našega konkurenta, vendar predvidevamo, da je tudi pri njem podobno. Ker pa smo se odločili, da se kljub temu primerjamo tudi v teh kazalniki, smo jih tudi izračunali in dobili vsaj nekaj informacij, ki so lahko v pomoč pri nadaljnjih odločitvah. 48
49 Tabela 23: Čista obratna sredstva v primerjalnih podjetjih BESEDILO PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Čista obratna 108.287 235.353 271.161-236.099-400.925-646.409 sredstva v tisočih Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Iz gornje tabele lahko vidimo, da Tomplast v vseh opazovanih obdobjih nima čistih obratnih sredstev, kar pomeni, da ima prekomerna stalna sredstva. Finančne razmere niso najbolj zdrave, saj dolgoročna obratna sredstva financira s kratkoročnimi viri. Ravno obratna situacija je v Plastoformu, kjer v vseh opazovanih obdobjih imamo čista obratna sredstva, ki so sicer v premajhnem obsegu, ko jih postavimo v medsebojni odnos z zalogami. To pomeni, da našemu podjetju primanjkuje kvalitetnih virov za financiranje gibljivih sredstev. Je pa ta kazalnik pokazal na bistveno spremenjen likvidnostni položaj Plastoforma v primerjavi z konkurentom. Če nam je kazalec likvidnosti Kld 3 kazal, da konkurent spoštuje zlato bilančno pravilo, pa smo sedaj prišli do spoznanja, da pa nima pokritih najbolj kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi obveznostmi. To pa pomeni, da predstavljajo finančne naložbe pomembno vrednost v gibljivih sredstvih in finančna dejavnost vse večji pomen v tem podjetju. 5.4 Sklepne ugotovitve petega poglavja Izkaz stanja prikaže sredstva in njihove vire v določenem trenutku. V primerjalni analizi smo zato najprej ocenili primerljivost izkazov stanja obeh podjetij in ugotovili, da so sredstva in njihovi viri vrednoteni po enakih dovoljenih računovodskih usmeritvah. Primerljivost je na osnovi te ugotovitve možna in dokaj realna. Prečiščevanja in preurejanje izkaza stanja sta nas privedla do spoznanja, da v obeh podjetjih obstajajo tihe rezerve oblikovan prevelik popravek opredmetenih osnovnih sredstev. Za odpravljene tihe rezerve se nismo odločili, ker se le-te pojavljajo v obeh primerjalnih podjetjih in bi za pravilen izračun dejanskih popravkov potrebovali veliko bolj natančne podatke. Smo pa vse vrednosti posameznih postavk izkaza stanja prevrednotili z letnimi indeksi rasti cen. Primerjalna analiza sestave sredstev in virov sredstev nam ni dala večjih odstopanj med podjetjema, razlika je le v intenzivnosti sprememb obsega opredmetenih osnovnih sredstev, kar potrjuje naše predvidevanje, da je avtomatiziranost delovnih operacij v konkurenčnem podjetju večje. Pri preučevanju sestave virov sredstev smo ugotovili podobnost v deležu lastniškega in dolžniškega financiranja, ter povečevanju lastniškega financiranja sredstev. Skladnost smo preverili tudi s kazalniki pokritja, kjer smo ugotovili večje vrednosti v Tomplastu, vendar je odstopanje konkurenta Plastoforma majhno oziroma so vrednosti teh kazalnikov tudi v tem podjetju v okviru priporočljivih.
Koeficient tehnične opremljenosti pokaže bistveno razliko v vrednosti med primerjalnima podjetjema. Vzrok je v bistveno manjšem številu zaposlenih v konkurenčnem podjetju, kar povečuje vrednost tega kazalnika v tem podjetju. Hkrati s tem moramo ugotoviti, da to pomeni tudi višjo stopnjo mehanizacije poslovnega procesa, ki zmanjšuje delovni čas na enoto proizvoda in s tem višjo produktivnost dela. Edini kazalnik, ki kaže večje vrednosti v Plastoformu je koeficient obračanja zalog materiala. To pomeni, da je upravljanje z zalogami materiala boljše, optimizacija zalog glede na obseg prodaje boljša, večja plačilna sposobnost. Žal je trend padanja tega kazalnika zaznan v obeh podjetjih, kar lahko pomeni, da so se povečale potrebe po večjem obsegu zalog zaradi nepričakovanih povpraševanj. Kupci velikokrat potrebujejo izdelke v točno določenem trenutku in ne morejo čakati na dolge dobavne roke vhodnih surovin zato podjetji raje povečujeta zaloge le-teh, kot pa da bi izgubili morebitne prihodke. Koeficient obračanja kratkoročnih terjatev nam kaže večje vrednosti v konkurenčnem podjetju, kar je lahko posledica boljše politike na področju načrtovanja obsega terjatev, večji poudarek na določanju plačilnih rokov ter boljša izterjava težje unovčljivih terjatev. Na tem področju Plastoform ubira ravno nasprotno pot, saj podaljšuje plačilne roke, kar sicer vpliva negativno na kazalnik, vendar s tem pridobiva tudi zadovoljstvo in lojalnost kupcev. Ker nima večjih plačilnih težav, vidim tukaj tudi dobre strani, vendar pa bi vseeno morali nekaj več narediti na izterjavi kratkoročnih terjatev. Bilanca čistih obratnih sredstev je pokazala, da Tomplast sploh nima čistih obratnih sredstev, kar pomeni, da so finančne razmere v tem podjetju manj zdrave, kot v Plastoformu. Za še natančnejše informacije o uspešnosti poslovanja primerjalnih podjetij bi se lahko poslužili sistemov povezanih finančnih kazalnikov oziroma takoimenovanih modelov. Eden najbolj razširjenih modelov je Du Pontov model povezanih finančnih kazalnikov, ki vsebuje kar 51 različnih finančnih kazalnikov. Ker smo v primerjalni analizi večino najpomembnejših kazalnikov že izračunali in ker predvidevamo, da bistveno drugačnih zaključkov z uporabo modela ne bi dosegli, se ga v tem delu ne bomo poslužili. Zagotovo pa je za podrobnejšo primerjalno analizo uporabnost Du-Pontovega sistema kazalnikov nesporna. 50
51 6 PRIMERJALNA ANALIZA IZKAZA FINANČNEGA IZIDA 6.1 Stopnje denarne izidnosti poslovnih prihodkov Izkaz finančnega izida vsebuje pomembne informacije za odločanje pri financiranju in naložbenju. Iz njega je mogoče ugotoviti razloge za povečanje ali zmanjšanje denarnih sredstev v obračunskem obdobju (SRS 26, 192). Finančni izid lahko ugotavljamo neposredno na podlagi denarnega toka prejemkov in izdatkov, ali pa na podlagi finančnega toka. Finančni tok je celota pritokov in odtokov določenih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev v določenem obdobju. Pritoki in odtoki so naslednji (Melavc in Milost 2003, 158): - pritok dezinvestiranje (zmanjšanje stanje sredstev v obliki stvari ali pravic), - pritok novo financiranja (povečanje obveznosti do virov sredstev), - odtok investiranje (povečanje stanja sredstev v obliki stvari ali pravic), - odtok definanciranje (zmanjšanje obveznosti do virov sredstev). Izkaz finančnega izida prikazuje finančne tokove v določenem obdobju in sicer če so odtoki večji od pritokov, se denarna sredstva zmanjšajo in povečajo, če so pritoki večji od odtokov. Pozitiven finančni izid, ki je razlika med pritoki in odtoki, je denar, ki nam je v določenem trenutku na voljo za novo financiranje. Izkaz finančnega izida, sestavljen po posredni metodi, je izveden računovodski izkaz, saj je sestavljen na podlagi podatkov iz izkaza stanja in uspeha. Njegove značilnosti so (Lipnik 2002, 140): - podatke pridobivamo iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in drugih evidenc, - obravnava pritoke in odtoke, - postavke o finančnih tokovih pri naložbenju in pri financiranju (razen pri kapitalu) so izkazani v pobotanih zneskih, - predvsem izpolnjuje zahteve zunanjega poročanja. Izkaz finančnega izida prikaže kako podjetje denarna sredstva pridobiva in porablja ter kakšno je njihovo stanje na začetku in koncu obračunskega obdobja. Obe primerjalni podjetji uporabljata za prikazovanje izkaza finančnega izida posredno metodo različica II izkaza finančnega izida po SRS 29. Za potrebe naše primerjalne analize bomo izdelali iz izkazov finančnega izida za posamezno leto, ki so objavljeni v poslovnih poročilih, skrajšano obliko. V spodnji tabeli je prikazana skrajšana oblika izkaza finančnega izida za obe podjetji, ki jo bomo uporabili pri izračunu kazalnikov in primerjalni analizi.
52 Tabela 24: Skrajšana oblika izkaza finančnega izida obeh poslovnih subjektov PLASTOFORM TOMPLAST POSTAVKE 2003 2004 2005 2003 2004 2005 pritoki pri poslovanju 2.797.890 3.759.613 3.326.345 1.863.006 2.377.821 2.779.597 odtoki pri poslovanju 2.595.143 3.345.354 3.016.971 1.343.518 1.645.393 1.855.511 prebitek pritokov pri poslovanju 202.747 414.259 309.374 519.488 732.428 924.086 prebitek odtokov pri poslovanju pritoki pri naložbenju 800 22.642 57.473 199.022 odtoki pri naložbenju 232.792 303.107 506.322 479.195 780.023 1.047.081 prebitek pritokov pri naložbenju prebitek odtokov pri naložbenju 232.792 303.107 505.522 456.553 722.550 848.059 pritoki pri financiranju 145.709 3.197 286.455 39.043 odtoki pri financiranju 159.053 123.620 107.781 17.558 13.663 85.014 prebitek pritokov pri financiranju 178.674 prebitek odtokov pri financiranju 13.344 120.423 17.558 13.663 45.971 FINANČNI IZID V OBDOBJU -43.389-9.271-17.474 45.377-3.785 30.056 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Pri pregledu tabele lahko opazimo podobnost v pritokih in odtokih v primerjalnih podjetjih. Denarne pritoke ustvarita v poslovni dejavnosti, ki pa ga potem nalagata v večini v investicije, kar povzroča pribitek odtokov pri naložbenju in manjši del se porabi za financiranje dejavnosti, kar povzroča zopet pribitek odtokov pri financiranju. Bistveno boljše poslovanje Tomplasta nam kaže tudi podatek, da to podjetje ustvari veliko večji prebitek pritokov pri poslovanju. Razkorak se v opazovanih letih samo povečuje. Večino porabijo za investiranje v stalna sredstva, nekaj pa za financiranje dejavnosti. Odtoki pri naložbenju so tudi 100% večji od Plastoformovih, prebitek pritokov v financiranju v letu 2005 v Plastoformu pa je posledica premajhnega pribitka pritokov pri poslovanju za pokritje odtokov pri naložbenju in potreba po zagotavljanju likvidnih sredstev z zadolževanjem. Kazalnik stopnje denarne izidnosti poslovnih prihodkov (Ul. RS 2005, 13573) denarni izid iz poslovanja Stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov = ------------------------------- poslovni prihodki
Kazalnik kaže, kakšen je delež dejansko realiziranih poslovnih prihodkov. Ti so v izkazu poslovnega izida prikazani po načelu zaračunane prodaje. Iz kazalnika lahko razberemo dejanski denarni tok iz poslovanja, ki nam pomaga sklepati o plačilni sposobnosti preučevanega podjetja. Tabela 25 : Stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov kazalnik PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Stopnja denarne izidnosti posl. prihodkov 0,07 0,11 0,09 0,26 0,29 0,35 Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Iz gornje tabele lahko opazimo bistveno razliko v stopnji denarne izidnosti poslovnih prihodkov med analiziranima podjetjema. To smo lahko predvidevali že pri opazovanju obsega prebitka pritokov pri poslovanju, ki je v konkurenčnem podjetju bistveno večji. V Tomplastu stopnja nenehno narašča, medtem ko v našem podjetju niha, kar zopet kaže na slabšo plačilno sposobnost podjetja. 53 6.2 Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja Kazalnik nam pove, koliko dolga lahko podjetje poravna s čistim prebitkom prejemkov iz poslovanja. Visoka vrednost kazalnika pomeni večjo moč samofinanciranja in neodvisnost od tujih virov financiranja, predvsem dolžniškega. Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja (Ul. RS 2005, 13573) denarni izid iz poslovanja Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja= ------------------------------- stanje dolgov Tabela 26: Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja kazalnik PLASTOFORM TOMPLAST 2003 2004 2005 2003 2004 2005 Koeficient pokritosti dolgov z 0,18 0,36 0,27 0,59 0,60 0,68 denarnim izidom iz poslovanja Vir: Letno poročila za leto 2003, 2004 in 2005 Plastoforma Letno poročilo za leto 2003. 2004 in 2005 Tomplasta Tabela nam zopet pokaže že predvidevano bolšje kazalnike v konkurenčnem podjetju. Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom je v Tomplastu zelo velik, kar predstavlja veliko moč samofinanciranja. Kazalnik v opazovanem obdobju konstantno narašča, medtem ko v Plastoformu zopet niha.
54 6.3 Sklepne ugotovitve šestega poglavja Primerjalna analiza finančnega izida nam je pokazala kako podjetji pridobivata in uporabljata denarna sredstva. Ker izkaz finančnega izida ni podvržen vplivu vrednotenja sredstev in obveznosti do virov z različnimi računovodskimi politikami, je najpomembnejši prikaz za napovedovanje plačilne sposobnosti poslovnega subjekta. Na osnovi tega dejstva lahko ugotovimo, da je konkurenčno podjetje plačilno sposobnejše. Dejstvo lahko podkrepimo z samim pregledom finančnega izida in tudi s primerjavo kazalnikov, ki smo jih uporabili v tem diplomskem delu. Ne moremo pa sedaj na osnovi slabših kazalnikov trditi, da je Plastoform plačilno nesposoben. Do sedaj smo ugotavljali, da je samo slabši v primerjavi z najboljšim v panogi. Pri napovedovanju plačilne sposobnosti pa moramo vendar poudariti, da potrebujemo poleg informacije o denarnih tokovih tudi druge vire informacij bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, podatke o trgu in podobno.
55 7 SKLEPI IN PREDLOGI V diplomskem delu smo opravili primerjalno analizo uspešnosti in učinkovitosti podjetja Plastoform, z najuspešnejšim konkurentom v panogi v letih 2003, 2004 in 2005. Plastoform je sicer zelo uspešno podjetje, vendar je pomembno, da se primerja le z boljšim od sebe in poskuša ugotoviti, kje obstajajo še rezerve v možnosti za doseganje še boljših rezultatov. Analiziranje je presojanje in pojasnjevanje stanja in uspešnosti oziroma neuspešnosti poslovanja. Manegersko odločanje lahko temelji na ugotovitvah takih analiz, seveda, pa je pomembno, da imamo za izvedbo dobre analize tudi kakovostne informacije. Za raziskavo v tem diplomskem delu smo imeli pravočasne in točne informacije, žal pa ne vseh popolnih, tu mislimo predvsem na informacije, ki so se nanašale na konkurenčno podjetje. Zaradi nedostopnosti informacij je primerjalna analiza poslovnih funkcij zadovoljstva kupcev in števila reklamacij narejena nepopolno oziroma v okviru dostopnih informacij. Finančna analiza z izbranimi finančnimi kazalci je najpomembnejše orodje pri analiziranju uspešnosti in učinkovitosti poslovanja podjetja. Te kazalnike smo primerjali med podjetjema in na osnovi njih prihajali do posameznih sklepov ob koncu vsakega poglavja. Pri tem smo pazili, da obstaja v obeh podjetjih enaka računovodska politika vrednotenja sredstev, saj nas lahko drugače vrednost kazalnika zavede. Kazalnike smo izbirali glede na njihovo sporočilnost in tudi možnost izračuna iz nezadostno razčlenjenih postavk bilanc stanja in izkaza uspeha. Primerjalna analiza obsega analizo nekaterih poslovnih funkcij, kot so zaposleni, ugotavljanje zadovoljstva kupcev, analizo števila reklamacij, primerjava stroškov in financiranja. Primerjava kadrovske funkcije nas je pripeljala do bistvene razlike med podjetjema, ki zelo vpliva na vse nadaljnje primerjave. To je število zaposlenih, ki se sicer v obeh podjetjih konstantno povečuje, vendar je razlika v številu velika, v vseh obdobjih je to število manjše za več kot 237%. Primerjalna analiza sestave stroškov je privedla do spoznanja, da konkurenčno podjetje bistveno bolje obvladuje poslovne stroške. Podobnost financiranja primerljivih podjetij je velika, saj obe svojo dejavnost financirata predvsem z lastniškimi viri, kazalniki plačilne sposobnosti in finančni kazalniki, pa so večje vrednosti kazali v Tomplastu. Primerjalna analiza izkaza poslovnega izida pokaže velika podobnost v sestavi prihodkov in tendenco večanja deleža finančnih prihodkov v strukturi prihodkov v konkurenčnem podjetju. Kazalniki učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti poslovanja v analiziranih podjetjih so običajno kazali boljše vrednosti v konkurenčnem podjetju, razen kazalnika gospodarnosti v poslovni dejavnosti so vsi kazalniki v trendu naraščanja v obeh poslovnih osebah. Kazalniki donosnosti pa so v obeh podjetjih v letu 2005 padli za pomembne vrednosti, kar je posledica bolj realnih vrednostih sredstev v konkurenčnem podjetju in tudi večanja le-teh v obeh podjetjih, v Plastoformu pa se je hkrati zmanjšal še čisti dobiček. Primerjalna analiza izkaza stanja je privedla do podobnih ugotovitev kot smo jih opisali že v prejšnjem odstavku. Podobnost v sestavi sredstev in malo manjša v obveznosti do virov sredstev, različna intenziteta naraščanja in padanja posameznih deležev v sestavi (večja v Tomplastu), kazalniki pokritja imajo želene vrednosti v obeh primerjalnih podjetjih, a
večje vrednosti v Tomplastu. Primerjalna analiza obsega sredstev pa nas pripelje do spoznanja, da je konkurenčno podjetje bolje tehnološko opremljeno, večji je koeficient obračanja terjatev a hkrati je njihov koeficient obračanja zalog materiala manjši, kar pomeni, da se del gibljivih sredstev v Plastoformu načrtuje bolj optimalno in s tem zboljšuje tudi plačilno sposobnost. Bilanca čistih obratnih sredstev pa nas pripelje do spoznanja, da so finančne razmere v Tomplastu manj zdrave kot v Plastoformu, saj sploh ne razpolagajo z čistimi obratnimi sredstvi. Primerjalna analiza izkaza finančnega izida je samo še dodatno potrdila že ugotovljeno dejstvo, da je uspešnost poslovanja Tomplasta boljša. Izkaz denarnega izida je najmanj podvržen raznim računovodskim metodam vrednotenja in zaradi tega najbolj realen pokazatelj dejanskega pritoka denarja in porabe le tega. Bistveno večji pribitek pritokov pri poslovanju v Tomplastu nam tudi pokaže uspešnost podjetja, le-te pa porabi za naložbe v sredstva in kratkoročne finančne naložbe. Nekoliko drugačna pa je podoba v Plastoformu, kjer je pribitek pritokov v poslovni dejavnosti manjši od konkurenčnega podjetja, denarna sredstva pa porabi ravno tako za naložbe, predvsem v sredstva, ki pa jih mora delno financirati tudi z zunanjimi viri. Veliko moč samofinanciranja in dobro plačilno sposobnost primerjalnega podjetja nam pokažeta tudi izračunana kazalnika na osnovi finančnega izida. Cilj diplomskega dela je tudi ocenitev konkurenčnega položaja, najti vzroke za nastale razlike in potrditev, da smo vseeno na pravi poti, da ostanemo uspešno podjetje. Konkurenčni položaj Plastoforma v primerjavi z najboljšim v panogi je zagotovo slabši. Tako lahko sklepamo na osnovi vsega do sedaj povedanega, glavni vzrok temu pa vidim v tehnološkem procesu. V Plastoformu je pri izdelavi poslovnih učinkov potreben bistveno večji delež človeškega dela, oziroma avtomatizacija proizvodnega procesa je pomembno večja v konkurenčnem podjetju. Iz te ugotovitve izhajajo razlike v uspešnosti poslovanja med primerjalnima podjetjema. Če pa bi se radi še naprej primerjali z najuspešnejšim konkurentom, bo potrebno veliko narediti na avtomatizaciji delovnih operacij, saj tu vidimo bistveno odstopanje. Zaostajanje za konkurentom smo opazili tudi v finančni dejavnosti. Tomplast je v treh opazovanih letih na tem področju napravil bistveni napredek, saj so prihodki iz zanemarljivih vrednosti prešli v pomembne. Ugotovili pa smo tudi, da ne prinašajo pritokov v podjetje, ter povzročajo nezdrave finančne razmere, ker povzročajo, da podjetje del dolgoročnih obratnih sredstev financira s kratkoročnimi viri. V Plastoformu bo potrebno nameniti malo večjo pozornost pri izrabi zmogljivosti sredstev, organizaciji posamezni delovnih operacij, povečanju produktivnosti in obvladovanju poslovnih stroškov. Izboljšana izobrazbena struktura bi lahko pomembno vplivala na boljše rezultate, saj že sedaj opažamo potrebo po izobraženem kadru, ki je sposobno obvladovati zahtevne stroje v proizvodnem procesu. Zagotovo pa lahko trdimo, da je Plastoform na pravi poti, da ostane še naprej uspešno podjetje. Konstanto povečevanje kazalnikov uspešnosti, gospodarnosti in učinkovitosti, izračunano v tem diplomskem delu, nam daje zagotovilo, da bo poslovalo tudi v prihodnje z dobičkom oziroma uspešno. 56
57 8 POVZETEK / ABSTRACT Primerjalna analiza uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti poslovanja Plastoforma z najuspešnejšim konkurentom presega okvire finančne analize. V diplomskem delu nismo uporabili samo finančnih kazalnikov, s katerimi smo ugotavljali razlike med podjetjema, ampak smo primerjalno analizirali tudi druge dejavnosti in pri tem dobili dodatna spoznanja. Predvsem smo spoznali način dela in njihov poslovni proces. Primerjalno analizo poslovanja lahko predstavimo kot nenehno opazovanje stanja, ugotavljanje vzrokov stanja v primerjalnih podjetjih in kaj ter kako spremeniti, da bi naše podjetje poslovalo vsaj tako uspešno kot najboljši v panogi. Analizirali smo nekatere poslovne funkcije, poslovni izid, izkaz stanja in finančni izid. V skoraj vseh primerjanjih je bilo bolšje konkurenčno podjetje, vendar so razlike v nekaterih kazalnikih majhne, nekatere pa večje. Oba poslovna subjekta sta poslovala uspešno, s pravilnimi ukrepi lahko zagotovimo dolgoročni obstoj, rast in razvoj obeh podjetij. Medpodjetniška analiza poslovanja ima v sodobnem poslovnem svetu pomembno vlogo, saj nudi pomoč managerjem podjetij pri pomembnih poslovnih odločitvah, da le-te ne bi sprejemali na podlagi intuicije oziroma občutkov. KLJUČNE BESEDE: primerjalna analiza poslovanja, računovodski kazalniki, analiza poslovnih funkcij, izkaz stanja, poslovni izid, finančni izid ABSTRACT Comparative analysis of efficiency, effectiveness and economic operations in Plastoform with the most successful competition exceeds the boundaries of financial analysis. In the thesis we did not use financial indexes where we established differences between companies, but we used comparative analysis for other activities and with this we reached additional comprehension. Above all we learned the way the company works and its business process. Comparative analysis of the business can be shown as a continuous observation of the current status, ascertaining the reasons of the status in comparative companies and what or how to make changes so that our company operates as successful as the best in our branch. For the analysis we took in account some of the business functions, business result, current statement sand the financial result. In almost all comparisons the comparative companies were better, however the differences in some cases were very small and in some cases they were bigger. Both business subjects were successful and with correct measures we can ensure long-term existence, growth and development of both companies.
Inter-business analysis of operations has an important role in the modern business world, since it enables and helps managers at companies to make critical business decisions, so that they don t make these decisions based on their intuition or feelings. KEY WORDS: comparative analysis of operations, accounting index, analysis of business functions, current statement, business result, financial result. 58
59 9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE 1. ECF - European Caravan Federation. 2006. European caravan market performs quite unevenly in first quarter. [online]. Dostopno na: http://www.e-c-f.com/ [18.10.2006]. 2. Filipič, Drago, in Tanja Markovič-Hribernik. 1998. Osnove financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 3. GZS-Združenje kemijske industrije. 2000. Perspektive slovenskih predelovalcev plastičnih materialov ob vstopu v EU. Gospodarska zbornica Slovenije. Available: http://www.gzs.si/pubilkacije/eu/euplastika_1.htm (10.10.2006). 4. Gombač, Rožanec Helena. 2004. Poslovanje slovenske kemijske industrije v letu 2003. Gospodarska zbornica Slovenije. Avilable: http://www.gzs.si/drnivo3.asp?/dpm=8276 (10.10.2006). 5. Hočevar M., M. Jaklič in H. Zagoršek. 2003. Ustvarjanje uspešnega podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 6. http://www.tomplast.si/slo/htm/introduction.htm. (10.10.2006) 7. http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=1. (15.01.2007) 8. IAA- Internationale Automobil-Ausstellung. 2006. [online]. Dostopno na: http://www.iaa.de/06/index.php?id=43&l=1&tx_ttnews[tt_news]=558&tx_ttnews. [18.10.2006]. 9. Južnik, Laura. 2004. Poskusni model merjenja intelektualnega kapitala regije. Naše gospodarstvo 3-4: 56-63. 10. Koletnik, Franc. 2006. Proučevanje (analiziranje)računovodskih izkazov. - 3.dopolnjena izdaja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 11. Kotler, Philip. 1996. Marketing management tržensjko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga. 12. Lipnik, Janez. 2002. SRS 26 in 27 Oblike izkazov finančnega izida in gibanje kapitala za zunanje poslovno poročanje. Zbornik referatov 5. letne konference preizkušenih računovodij. 133-155. 13. Melavc, Dane in Franko Milost. 2003. Računovodstvo. Koper: Fakulteta za management. 14. Melavc, Dane. 1998. Kako gospodariti. Kranj: Moderna organizacija. 15. Notranji poslovni podatki podjetja Plastoform.2006 16. Plastoform. 2003. Letno poročilo za leto 2003. Šmarjeta: Plastoform.
60 17. Plastoform. 2004. Letno poročilo za leto 2004. Šmarjeta: Plastoform. 18. Plastoform. 2005. Letno poročilo za leto 2005. Šmarjeta: Plastoform. 19. Poslovnik kakovosti Plastoforma. 2005. 20. Pučko, Danijel. 2004. Analiza poslovanja. Ljubljana. Ekonomsko-poslovna fakulteta. 21. Reid, G.C.: 1993. Small business enterprise: An economic analysis. New York: Routledge. 22. Rebernik, Miroslav. 1995. Ekonomika podjetja.2. izdaja. Ljubljana. Gospodarski vestnik. 23. Smith, Chris. 2006. Plastics put a lid on. European Plastics News januar 2006: 16-18. 24. Tomplast. 2003. Letno poročilo za leto 2003. Mirna: Tomplast 25. Tomplast. 2004. Letno poročilo za leto 2004. Mirna: Tomplast 26. Tomplast. 2005. Letno poročilo za leto 2005. Mirna: Tomplast 27. Turk, Ivan in Slavka, Kavčič in Majda, Kokotec-Novak. 1998. Poslovodno računovodstvo. 2.izdaja. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 28. Turk, Ivan. 1996. str. 17-37. Računovodski kazalniki. Ljubljana: Revizor. 29. Uradni list RS.2005. Slovenski računovodski standardi. 118/2005. 30. Vink, David. 2006. Peguform bounces back. European Plastics News september 2006:14. 31. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 2002. Slovenski računovodski standardi 2001. Ljubljana. Slovenski inštitut za revizijo.
61 10 SEZNAM TABEL Tabela 1: Obseg zaposlenih v primerjalnih podjetjih Tabela 2: Izobrazbena struktura zaoslenih v primerjalnih podjetjih Tabela 3: Stroški izobraževanja po letih na zaposlenega Tabela 4: Ocena zadovoljstva odjemalcev Tabela 5: Strošek reklamacij glede na realizacijo Tabela 6: Sestava poslovnih stroškov v primerjavi s prihodki Tabela 7: Koeficient deleža plač v vrednosti ustvarjenih učinkov Tabela 8: Kazalniki plačilne sposobnosti primerjalnih podjetij Tabela 9: Kazalniki financiranja v primerjalnih podjetjih Tabela 10: Izkaz izhodiščnega in prečiščenega poslovnega izida Plastoforma Tabela 11: Izkaz izhodiščnega in prečiščenega poslovnega izida Tomplasta Tabela 12: Primerjalna analiza obsega in strukture prihodkov Tabela 13: Koeficienti intenzitete v primerjalnih podjetjih Tabela 14: Koeficient učinkovitosti zaposlencev v letih 2003-2005 v primerjalnih podjetjih Tabela 15: Kazalniki donosnoti v primerjalnih podjetjih Tabela 16: Kazalniki ekonomske učinkovitosti v primerjnih podjetjih Tabela 17: Izkaz izhodiščnega stanja ter preurejen in prečiščen izkaz stanja Plastoforma za leta 2003, 2004 in 2005 Tabela 18: Izkaz izhodiščnega stanja ter preurejen in prečiščen izkaz stanja Tomplasta za leta 2003, 2004 in 2005 Tabela 19: Struktura sredstev in virov sredstev v primerjalnih podjetjih Tabela 20: Struktura sredstev brez AČR in kratkoročnih finančnih naložb Tabela 21: Kazalniki pokritja v primerjalnih podjetjih v letih 2003, 2004 in 2005 Tabela 22: Kazalniki obsega sredstev v primerjalnih podjetjih v letih 2003, 2004 in 2005 Tabela 23: Čista obratna sredstva v primerjalnih podjetjih Tabela 24: Skrajšana oblika izkaza finančnega izida obeh poslovnih subjektov Tabela 25: Stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov Tabela 26: Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja
Priloga 1: Ocene odjemalcev Tomplast 62
63