TVEGANJU PRILAGOJENA DONOSNOST KAPITALA V BANKAH

1 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TVEGANJU PRILAGOJENA DONOSNOST KAPITALA V BANKAH Kandidat: Igor Mihalič, univ. dipl. ekon., rojen leta 1976, v kraju Koper zaposlen v Raiffeisen Krekovi banki d.d. kot Svetovalec za gospodarske družbe Absolvent na smeri: Računovodstvo in revizija Tema odobrena na seji senata EPF dne.09.006 z delovnim naslovom: Tveganju prilagojena donosnost kapitala v bankah Mentor: Dr. Jože Glogovšek Somentor: Dr. Franc Koletnik

3 KAZALO 1 UVOD........ 11 1.1 Opredelitev področja in opis problema.... 11 1. Namen, cilji in osnovne trditve.... 1 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave..... 1 1.4 Predvidene raziskovalne metode...... 13 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V ZVEZI Z IZRAČUNOM KAZALNIKA RAROC..... 14.1 Začetki uporabe kazalnika RAROC.... 14. Smernice novega kapitalskega sporazuma.... 14.3.Opredelitev pojmov povezanih z izračunom kazalnika RAROC..... 1.3.1 Teoretični prikaz izračuna kazalnika RAROC... 4.3. Pričakovane spremembe in učinki v računovodskih izkazih bank zaradi prehoda na MSRP....... 5.3.3 Tveganja v bančnem poslovanju....... 7.3.3.1 Pričakovane in nepričakovane izgube.. 8.3.3. Obrazložitev pojma ekonomski kapital... 30.4 Predstavitev modelov za izračun ekonomskegakapitala... 3.4.1 Model McKinsey... 3.4. KMV model....... 3.4.3 Model CreditRisk+..... 33.4.4 Model CreditMetrics....... 38.5 Primerjava modelov in podrobnejša predstavitev izbranega modela... 40.6 Sklep. 4 3 IZRAČUN STOPNJE DONOSNOSTI KAPITALA (ROE) SLOVENSKIH POSLOVNIH BANK 44 4 IZRAČUN KAZALNIKA RAROC SLOVENSKIH POSLOVNIH BANK 45 4.1 Izračun ekonomskega kapitala slovenskih poslovnih bank s pomočjo prilagoditve modela CreditMetrics... 45 4.1.1 Navedba vhodnih podatkov uporabljenih pri analizi za izračun ekonomskega kapitala. 46 4.1.1.1 Definicija stečaja komitentov slovenskih poslovnih bank.... 47 4.1.1. Matrika prehodov za portfelj slovenskih poslovnih bank. 47 4.1.1.3 Verjetnost stečaja komitentov slovenskih poslovnih bank... 50 4.1.1.4 Verjetnost spremembe bonitete komitentov poslovnih bank 51 4.1.1.5 Ocena deležev poplačila za terjatve slovenskih bank... 51 4.1.1.6 Korelacije med stečaji dolžnikov in spremembami njihove bonitete... 5 4.1. Izračun pričakovanih in nepričakovanih izgub kreditnega portfelja slovenskih poslovnih bank.. 54

4

5 4.1..1 Izpostavljenost slovenskih poslovnih bank... 54 4.1.. Donosnost in dospelost finančnih instrumentov... 55 4.1..3 Izpeljava prihodnjih enoletnih brezkuponskih donosnosti... 56 4.1..4 Povprečje in standardni odklon prihodnje vrednosti posameznih podportfeljev slovenskih poslovnih bank. 57 4.1..4.1 Izpeljava standardnega odklona prihodnje vrednosti podportfelja bonitete A.... 60 4.1..4. Povprečje in standardni odklon prihodnje vrednosti podportfeljev slovenskih poslovnih bank... 6 4.1..5 Povprečje in standardni odklon prihodnje vrednosti celotnega portfelja slovenskih poslovnih bank.... 6 4.1..5.1 Verjetnosti skupnih stanj bonitete za podportfelj bonitete A in B. 63 4.1..5. Standardni odklon prihodnje vrednosti podportfelja bonitete A in B 65 4.1..5.3 Standardni odklon prihodnje vrednosti portfelja slovenskih poslovnih bank.... 66 4.1..6 Pričakovane in nepričakovane izgube za kreditno tveganje portfelja slovenskih poslovnih bank... 67 4. Izračun tveganju prilagojenega donosa slovenskih poslovnih bank. 69 4.3 Izračun kazalnika RAROC slovenskih poslovnih bank 71 5 MOŽNOSTI APLIKACIJE METODOLOGIJE RAROC NA POSAMEZNO POSLOVNO BANKO... 73 5.1 Osnove za aplikacijo metodologije RAROC na posamezno poslovno banko.. 73 5. Model pristopa k planiranju zahtev po ekonomskem kapitalu (»capital planning«).. 75 5..1 Strateški pristop.. 77 5.. Operativni pristop....... 79 5.3 Pregled celotnega procesa pristopa planiranja potreb po ekonomskem kapitalu. 80 5.4 Lastni model izračuna kazalnika RAROC za posamezno poslovno banko.. 8 6 SKLEP... 86 7 LITERATURA.. 87 8 VIRI... 91

6

7 POVZETEK Pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja poslovnih bank v današnjem svetu postaja vse pomembneje, da se pri tem upošteva tudi tveganja, s katerimi se poslovne banke soočajo pri svojem poslovanju. Slednje narekujejo tudi nove smernice kapitalskega sporazuma, ki ga je oblikoval Baselski komite za bančni nadzor v januarju 001 in ki se ga v strokovni javnosti na kratko poimenuje Basel II. Upoštevanje vidika tveganja, tudi pri merjenju uspešnosti poslovanja poslovnih bank, je bil torej osnovni motiv nastanka tega dela. Dandanes se v bančnem svetu za merjenje uspešnosti poslovanja sleherne banke v množici razpoložljivih kazalnikov uporablja tudi kazalnik donosnosti kapitala - ROE (angl. Return On Equity). Osnovna trditev magistrskega dela je, da navedeni kazalnik ne upošteva vidika tveganja, zato ne odraža dovolj realno dejanske slike poslovanja določene banke in je zaradi tega prevrednoten, kar pomeni, da je z upoštevanjem vidika tveganja njegova končna vrednost manjša kot sicer. V ta namen predstavljamo nov kazalnik tveganju prilagojene donosnosti kapitala imenovan RAROC (angl. Risk Adjusted Return on Capital), ki že v svoji osnovi upošteva tako tveganju prilagojeni donos v števcu kazalnika kot tudi tveganju prilagojeni oz. ekonomski kapital v imenovalcu kazalnika. Sama raziskava temelji na primeru izračuna kazalnikov donosnosti kapitala, ROE in tveganju prilagojene donosnosti kapitala, RAROC na primeru konsolidiranih podatkov slovenskih poslovnih bank za leto 005 in njuni medsebojni primerjavi. Najprej je predstavljen izračun kazalnika ROE slovenskih poslovnih bank v letu 005. Osrednji del raziskave se nanaša na izračun kazalnika RAROC, pri katerem je poseben poudarek namenjen izračunu imenovalca tega kazalnika, ki je s svojem bistvu ekonomski kapital potreben za kritje nepričakovanih izgub pri bančnem poslovanju in ki se v svoji osnovi razlikuje od obče uporabljenega računovodskega kapitala. V ta namen se poslužujemo v svetu že uveljavljenega modela za upravljanje kreditnega portfelja v poslovnih bankah imenovanega CreditMetrics, ki so ga nekateri avtorji že prilagodili za slovenske razmere. Pred izračunom samega kazalnika RAROC je predstavljen še način izračuna tveganju prilagojenega donosa slovenskih poslovnih bank. Glavna ugotovitev raziskave je, da je tveganju prilagojena donosnost kapitala slovenskih poslovnih bank v letu 005, izračunana na osnovi kazalnika RAROC, manjša od donosnosti kapitala slovenskih poslovnih bank v istem letu, izračunane s pomočjo kazalnika ROE ter brez upoštevanja vidika tveganj, ki se pojavlja pri bančnem poslovanju. Na osnovi take ugotovitve lahko torej z večjo gotovostjo trdimo, da je uporaba kazalnika RAROC smiselna pri merjenju uspešnosti poslovanja sleherne poslovne banke. V ta namen tudi podajamo predlog lastnega modela, ki bi ga lahko posamezna poslovna banka uporabila za svoje potrebe. Pri sami raziskavi smo se osredotočili na upoštevanje samo najpomembnejšega kreditnega tveganja, ko smo računali ekonomski kapital slovenskih poslovnih bank. Ostalih vrst tveganj zaradi težke merljivosti in nedognanih metod merjenj zaenkrat nismo mogli upoštevati, ker bi to pomenilo prevelik obseg za tovrstno raziskavo. Ključne besede: tveganju prilagojena donosnost kapitala, RAROC, tveganju prilagojen donos, ekonomski kapital, kreditno tveganje, donosnost kapitala, pričakovane in nepričakovane izgube.

8

9 SUMMARY When measuring bankۥs performance it becomes more and more important to consider also the risks that are involved in bank s daily business. The importance of risk consideration for measuring bank s performance was also included in the Basel Committee for Bank Survaillance in January 001, known under Basel II Directive. Consideration of risks present in banks business and measuring bankۥs efficiency and performance was the main reason for the formation of this research project. Nowadays a number of various ratios for measuring bankۥs performance are used among which also the Return On Capital Ratio is applied. The main statement of this research study is the thesis, that these ratios do not take into consideration also the risk point of view and therefore do not show a real picture of bankۥs performance. The ratio Return On Equity (ROE) is overvalued and by taking into consideration also the risk point of view it s real value would be decreased. For this reason a new ratio called RAROC (Risk Adjusted Return On Capital), which considers also the risk point of view, is presented. The research is founded on the practical calculation of both ratios, ROE and RAROC on the case study of Slovenian banks in the year 005 by comparison of both ratios. First the calculation of ROE of Slovenian banks in the year 005 is presented. A main point of the research is the calculation of RAROC, with a special emphasis on calculating economic capital, which is used to cover unexpected losses and which in its essence is distinguished from the common used word equity. For this intention an acknowledged credit model called Credit Metrics adapted by Slovenian authors to Slovenian business environment is used. Before the calculation of RAROC ratio also the calculation of risk adjusted return of Slovenian banks is presented. The main ascertainment of the research is that the RAROC ratio of Slovenian commercial banks in the year 005 is lower than ROE, calculated also for Slovenian commercial banks for the same year, which do not take into consideration risks, which are present in bankۥs business operations. On the basis of this finding it could be confirmed that usage of RAROC instead of ROE calculation is more reasonable for every single bank in Slovenia. Furthermore an own sample of model, which could be used to calculate RAROC for every single bank is presented. In the research study for the calculation of economic capital only credit risk is considered due to its importance. Other risks are not considered due to difficulties to evaluate them and due to non available methods for measuring them. Key words: Risk Adjusted Return On Capital, RAROC, risk adjusted return, economic capital, credit risk, return on equity, expected and unexpected losses.

10

11 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave na področju merjenja uspešnosti poslovanja poslovnih bank z upoštevanjem tveganju prilagojene donosnosti kapitala (Risk Adjusted Return On Capital). Po uveljavitvi smernic kapitalskega sporazuma, ki ga je oblikoval Baselski komite za bančni nadzor v januarju 001 in ki se ga v strokovni javnosti poimenuje na kratko BASEL II 1, bo merjenje donosnosti kapitala banke s pomočjo tradicionalnega kazalnika donosnosti kapitala (ROE Return On Equity), kot je v Sloveniji in ponekod po Evropi še vedno v veljavi, potrebno nadgraditi z upoštevanjem vidika tveganj, katerim se banka pri svojem poslovanju izpostavlja. Slednje je v interesu predvsem lastnikov bank in ostalih zainteresiranih za kvalitetno oceno merjenja uspešnosti poslovanja bank. Lastniki in drugi finančni investitorji so povsem upravičeni do odgovorov na vprašanja kot so: - ali se poslovodstvo banke zaveda vseh tveganj, ki lahko vplivajo na vrednost banke oz. kapitala; - ali poslovodstvo ta tveganja primerno obvladuje; - ali banka v zadovoljivi višini daje lastnikom kapitala letni donos, glede na prevzeta tveganja. Izpostaviti želimo problem, da na osnovi razpoložljivih javno objavljenih podatkov poslovne banke v Sloveniji nimajo izdelane metodologije za izračun tveganju prilagojene donosnosti kapitala. To pomeni, da tudi nimajo metodologije za izračun ekonomskega kapitala, ki predstavlja vrednost imenovalca v kazalniku RAROC. Tako je poudarek raziskave v preizkušanju modela za izračun ekonomskega kapitala. Del raziskave je usmerjen tudi v izračun tveganju prilagojenega donosa slovenskih poslovnih bank. Kazalnik RAROC izpričuje tveganju prilagojeno donosnost, ki jo lastniki banke zahtevajo za svojo naložbo glede na obseg tveganju prilagojenega kapitala. Ta je namenjen pokrivanju nepričakovanih izgub, ki lahko nastanejo pri poslovanju banke. Od uporabe omenjenega kazalnika pričakujemo več koristi: poslovodstvo banke lahko meri celotno tveganje in občutljivost na posamezne sestavine tveganja, podpira odločitve poslovodstva o potrebni višini kapitala za uspešno in varno poslovanje banke, služi kot usmeritev za oblikovanje cen za posamezne kreditne aranžmaje banke, usmerja alokacijo ekonomskega kapitala. RAROC ima torej pomemben vpliv na strateške in taktične odločitve, ki naj banki zagotavljajo nemoteno poslovanje in ustrezno solventnost v primeru nepričakovanih dogodkov. 1 Omenjeno kratico bomo v nadaljevanju uporabili za poimenovanje aktualno veljavnega kapitalskega sporazuma, ki bo podrobneje predstavljen v podpoglavju.. V nadaljevanju se v angleškem jeziku poimenovana kratica RAROC nanaša na kazalnik tveganju prilagojene donosnosti kapitala v bankah, zato bomo za poimenovanje tega kazalnika v nadaljevanju uporabili to kratico.

1 Osnovna formula za izračun RAROC-a je sledeča: Tveganju prilagojeni donos RAROC = ---------------------------------------------------------------- (1.1) Tveganju prilagojeni kapital (Ekonomski kapital) pri čemer je: Tveganju prilagojeni donos = prihodki odhodki pričakovana izguba + donos na ekonomski kapital. Tveganju prilagojeni kapital (ekonomski kapital) = kapital rezerviran za pokrivanje največjih možnih izgub (zmanjšanih za pričakovano izgubo) na zahtevani 95 % ali 99 % 3 stopnji zaupanja za tržna, kreditna in operativna tveganja. Pričakovana izguba nima vpliva na alokacijo kapitala banke in zanjo ima banka ponavadi oblikovane rezervacije. Pričakovana izguba se upošteva kot odhodek pri izračunu želenega donosa kapitala prilagojenega tveganju. Zahtevani ekonomski kapital banke je zato funkcija nepričakovanih izgub. Banka mora imeti kapital za kritje nepričakovanih izgub v določenem intervalu zaupanja. 1. Namen, cilji in osnovne trditve Namen naloge je raziskati in čim bolj nazorno prikazati teoretični model in z njegovo uporabo izračunati ekonomski kapital vseh poslovnih bank v Sloveniji, ki je nato osnova za izračun tveganju prilagojene donosnosti kapitala slovenskih poslovnih bank v letu 005. Cilji naloge v teoretičnem delu raziskave so: - pregled relevantne aktualne literature s področja metodologije o kazalniku RAROC, ki se uporablja v bančništvu v tujini, - pregled modelov, ki so na voljo za izračun ekonomskega kapitala kot osnove za izračun kazalnika RAROC, vključno z njihovimi prednostmi in slabostmi ter izbor relevantnega modela in - pregled ključnih vhodnih podatkov, ki so potrebni za izvedbo raziskave. Cilji naloge v empiričnem delu raziskave so: - na primeru slovenskih poslovnih bank preizkusiti model izračuna ekonomskega kapitala na osnovi konsolidiranih vhodnih podatkov, - ugotoviti v odstotkih izraženo razliko pri izračunu donosnosti kapitala slovenskih poslovnih bank, izračunano na osnovi dosedanje metodologije in na osnovi metodologije, ki upošteva tudi vidik tveganja, predvsem kreditnega tveganja, - na osnovi ugotovitev raziskave oblikovati lastni model za izračun kazalnika RAROC za posamezno poslovno banko. 3 V naših izračunih bomo upoštevali 99 % interval zaupanja, saj ta ustreza bankam z visoko bonitetno oceno.

13 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke, ki se bodo upoštevale v raziskavi so: - predpostavimo, da je možno v nadaljevanju predstavljene modele uporabiti na primeru kreditnega portfelja slovenskih poslovnih bank, - izračun stopnje tveganju prilagojenega donosa kapitala temelji na metodologiji, ki sta jo pričeli razvijati finančna družba JP Morgan in ameriška banka Bankers Trust. Naloga ima krajevne, časovne in vsebinske omejitve: - proučevanje se nanaša na vse slovenske poslovne banke nad katerimi ima nadzor Banka Slovenije, - uporabljeni podatki se nanašajo na poslovno leto 005, - pri izračunu ekonomskega kapitala upoštevamo samo kreditno tveganje portfelja slovenskih poslovnih bank, saj je slednje najpomembnejše. Operativnih tveganj zaradi težjega merjenja ne moremo upoštevati, medtem ko bi upoštevanje ostalih vrst tveganj v bančnem poslovanju pomenilo prevelik obseg preučevanja za pričujoče magistrsko delo. 1.4 Predvidene raziskovalne metode V magistrskem delu gre za: poslovno raziskavo naloga je osredotočena na področje ugotavljanja uspešnosti slovenskih poslovnih bank, dinamično raziskavo naloga se v enem od pomembnejših delov raziskave posveča ugotavljanju konsolidiranega donosa slovenskih poslovnih bank v absolutnem znesku, kar je vezano na obdobje enega leta, zaradi česar ima raziskava dinamični vidik. Uporabljene raziskovalne metode: Uporabljena bo komparativna metoda primerjal se bo končni rezultat izračuna donosnosti poslovanja slovenskih poslovnih bank po klasičnem izračunu kazalnika ROE in po novem izračunu kazalnika RAROC, ki upošteva tudi vidik kreditnega tveganja. Uporabljena bo metoda analize z modelom CreditMetrics bomo namreč ugotavljali dejansko višino nepričakovanih izgub in posledično potrebno višino ekonomskega kapitala ter višino pričakovanih izgub kot enega izmed korakov pri ugotavljanju razlik oziroma povezanosti med oblikovanimi rezervacijami za kreditno tveganje v slovenskih poslovnih bankah in potrebah po oblikovanju rezervacij. V prvem delu raziskave se opiramo na deduktivno sklepanje definicij logičnih zakonitosti odnosov med tveganji in donosi, nato na osnovi tega postavljamo hipoteze o delovanju teh zakonitosti v konkretnih izračunih donosnosti na podlagi proučevanih metodologij in posledično sledi oblikovanje sklepov, ki se jih nato z induktivnim sklepanjem na konkretnih podatkih slovenskih poslovnih bank testira s slovenskim razmeram prilagojenim modelom CreditMetrics. Na osnovi dobljenih rezultatov preverjamo pravilnost oz. nepravilnost navedenih hipotez.

14 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V ZVEZI Z IZRAČUNOM KAZALNIKA RAROC V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje razčlenili uvodoma že začeto osnovno predstavitev kazalnika tveganju prilagojene donosnosti kapitala ali kazalnika RAROC, kot ga bomo v nadaljevanju s kratico poimenovali. Najprej bomo na kratko predstavili dosedanjo uveljavitev kazalnika RAROC, predvsem v tujini. Nadalje se bomo posvetili smernicam kapitalskega sporazuma, ki je v strokovni literaturi poimenovan kar z imenom Basel II. Vsebina slednjega je v določeni meri tudi povezana z ugotavljanjem uspešnosti poslovanja bank z upoštevanjem vidika tveganj. Pomembno področje proučevanja bo tudi opredelitev posameznih ekonomskih kategorij in z njimi povezanih relevantnih ozadij, ki so sestavni del formule za izračun kazalnika RAROC, s poudarkom na proučevanju primernosti različnih modelov za izračun ekonomskega kapitala slovenskih poslovnih bank..1 Začetki uporabe kazalnika RAROC Tveganju prilagojena donosnost kapitala ali kazalnik RAROC (angl. Risk Adjusted Return On Capital) je celovit sistem merjenja uspešnosti poslovanja banke in upravljanja s tveganji, ki temelji na določitvi tveganju prilagojene donosnosti bančnega kapitala. (Jameson, 001, str.1) Banke ne presojajo le negativne posledice sprejemanja tveganja, temveč so usmerjene v sprejemanje odločitev o naložbah na podlagi razmerja med tveganostjo in donosom, kar omogoča doseganje primerne donosnosti na enoto kapitala pri omejeni tveganosti banke. Vsaka naložba ima serijo možnih donosov in banka mora pri bolj tveganih naložbah alocirati večji obseg dragocenega kapitala, kar zahteva večji donos bolj tveganih naložb. Vključitev kazalnika RAROC pri upravljanju s tveganji omogoča kvantifikacijo celotnega tveganja, kateremu je izpostavljena banka in ovrednotenje ter s tem primerljivost različnih področij bančnega poslovanja. To omogočajo enotni standardi, ki merijo uspešnost posameznega področja na podlagi tveganju prilagojene donosnosti, ki upošteva tako dobičkonosnost, kot tudi tveganje posamezne aktivnosti. Pri tem se ne upošteva samo kreditno tveganje, temveč vsa tveganja, ki nastopajo pri posameznih aktivnostih (Jameson, 001, str.1) V slovenskem merilu oz. strokovni javnosti ne zasledimo konkretnih primerov uporabe kazalnika RAROC, saj večina analiz o uspešnosti poslovanja slovenskih poslovnih bank izključuje vidik tveganj, ki so prisotna v bančnem poslovanju. O kazalniku RAROC je tako več mogoče najti v tuji strokovni literaturi, o čemer bomo več povedali v nadaljevanju. Pomembna iztočnica za upoštevanje vidika tveganj, ki nastajajo pri bančnem poslovanju, so smernice veljavnega kapitalskega sporazuma Basel II, o katerem razpravljamo v naslednjem podpoglavju.. Smernice novega kapitalskega sporazuma Pred sprejetjem aktualno veljavnega kapitalskega dogovora Basel II je veljal Baselski kapitalski dogovor iz leta 1988 (angl. BIS 1988 Accord), ki ga je objavil Baselski odbor za

15 bančni nadzor (angl. Basle Committee on Banking Supervision). Slednji sestoji iz predstavnikov centralnih bank in nadzornih institucij skupine desetih držav 4 (Ong, str. 48, 000). Od sprejetja Baselskega kapitalskega dogovora leta 1988 je prišlo do velikih sprememb na finančnih trgih, saj se je raven tveganja, ki so mu banke izpostavljene, precej spremenila. Tako so bančni nadzorniki prišli do spoznanja, da je potrebno čim prej dopolniti Baselski kapitalski dogovor iz leta 1988, saj je zahtevani kapitalski količnik v višini 8 % tveganju prilagojene aktive določen arbitrarno in ne na osnovi raznih statističnih analiz verjetnosti nesolventnosti bank. V obdobju po letu 1988 so bančni nadzorniki in regulatorji 5 prišli do spoznanja, da je kreditno tveganje še vedno najpomembnejše tveganje, ki so mu banke izpostavljene. Baselski odbor za bančni nadzor je junija 1999 izdal predlog novega okvira za merjenje kapitalske ustreznosti banke (angl. New Capital Adequacy Framework), ki naj bi nadomestila kapitalsko shemo iz leta 1988. Tako Basel II iz leta 001 poskuša s tem, ko vključuje elemente procesno orientirane regulative 6, t.j. uvedbe zunanjih ratingov pri standardiziranemu pristopu merjenja kreditnega tveganja in možnosti uporabe internih ratingov bank pri razvrščanju komitentov, zmanjšati vrzel med ekonomskim in regulatornim kapitalom 7, ki je prisotna v sedaj veljavni regulativi, t.j. regulativi temelječi na pravilih, katere osnova je Baselski kapitalski sporazum iz leta 1988. Baselski odbor za bančni nadzor je v okviru kapitalskega dogovora Basel II predlagal nov 3-stebrni sistem določanja regulatornega kapitala bank: 1. Minimalne kapitalske zahteve. Cilj je ponuditi nov standardizirani način, ki bi povezoval uteži za tveganje z razpoložljivimi zunanjimi bonitetnimi ocenami ocenjevalnih agencij. Najbolj sofisticirane in razvite banke bodo lahko uporabljale tudi alternativne metode, ki temeljijo na svojih internih bonitetnih ocenah. Pri tem se pojavlja vprašanje, kako povezati uteži za tveganje z internimi bonitetnimi ocenami 4 Belgije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Nizozemske, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. V omenjenem odboru so tudi predstavniki iz Švice in Luksemburga. 5 Bančni nadzorniki so običajno centralna banka v posamezni državi, ki vrši nadzor nad poslovanjem poslovnih bank. Bančni regulator pa je zakonodajalec, ki pripravlja zakone v povezavi z regulacijo bank (Zakon o bančništvu). V RS jih pripravlja Ministrstvo za finance. 6 Procesno orientirana regulativa je regulativa, ki ne temelji na togih pravilih oz. zavezujočih standardih postavljenih na podlagi matematičnih formul, temveč na internih sistemih alokacije kapitala ter upravljanja s kapitalom v bankah, saj le-ti upoštevajo hiter tehnološki napredek in številne finančne inovacije (Matten, 000, str. 34). 7 Ekonomski kapital lahko opredelimo kot tisto količino kapitala, ki je po mnenju banke želena, dosegljiva in zadostna, ne oziraje se na regulatorne zahteve (Matten, 000, str. 19). Primarni namen ekonomskega kapitala je omejiti verjetnost propada banke kot ga subjektivno zaznavajo lastniki, poleg tega pa je ekonomski kapital namenjen financiranju aktivnosti banke. Sistem interne alokacije kapitala naj bi tako zagotovil, da ima banka zadosti kapitala za pokrivanje tveganj, ki se jim izpostavlja pri svojem poslovanju. Ravnotežni nivo ekonomskega kapitala za posamezno banko je torej tista količina kapitala, ki je optimalna z vidika njenih delničarjev. Vidik regulatornega kapitala pa je širši in sicer zadeva tudi sistemski vidik morebitnega propada banke, kar pomeni, da upošteva tudi stroške, ki jih zaradi propada banke utrpijo tudi drugi deli finančnega sektorja in realne ekonomije (negativne eksternalije). Posledično je zato regulatorni kapital vedno večji od tistega, ki bi ga banke imele, če bi upoštevale zgolj svoje interne alokacijske sisteme (Matten, 000, str. 43). Več o razmerjih o ekonomskem in regulatornem kapitalu v nadaljevanju tega podpoglavja.

16 banke, da bi zagotovili konsistentno obravnavanje bančnega kapitala za kritje tveganja, ki so mu izpostavljene različne banke. Najbolj sofisticirane banke bodo lahko v prihodnje po vsej verjetnosti uporabljale tudi sodobne kreditne modele.. Regulativni nadzor. Cilj bančnih nadzornikov pri preverjanju kapitalske ustreznosti bank je zagotoviti pravilno merjenje tveganj, ki so jim banke izpostavljene. Višina bančnega kapitala mora biti skladna s tveganostjo poslovanja banke. Regulativni nadzor naj bi predstavljal formalizacijo obstoječih praks nadzornikov na področju nadzora višine bančnega kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Drugi steber določanja zadostnosti kapitala bank je nekako kritičen, kvalitativen dodatek k prvemu kvantitativnemu stebru. Bančni nadzorniki in regulatorji želijo zagotoviti skladnost obsega kapitala bank s tveganostjo njihovega poslovanja. Za zagotovitev varnega poslovanja bank ni vedno dovolj količnik kapitalske ustreznosti v višini 8 %. Sprotno preverjanje kapitalske ustreznosti banke naj bi omogočilo dovolj hitro ukrepanje nadzornikov v primerih, ko obseg zahtevanega regulatornega kapitala ne bi v zadostni meri pokrival želje banke po prevzemanju tveganj. Pri pregledu kapitalske ustreznosti banke so pomembne naslednje 4 osnovne usmeritve: a) kapital banke nad minimalno zahtevanim regulatornim kapitalom; b) interni sistem banke za celovito oceno kapitalske ustreznosti; c) proces nadzornikov; d) ukrepanje nadzornikov. a) Kapital banke nad minimalno zahtevanim regulatornim kapitalom Banke naj bi poslovale kontinuirano nad predpisanim minimalnim obsegom zahtevanega kapitala s tem, da kapital prilagajajo tveganosti svojega poslovanja. Tako mora banka razen doseganja predpisanega kapitalskega minimuma sproti kritično ocenjevati primernost višine svojega kapitala in ga po potrebi spreminjati skladno s pričakovanimi kapitalskimi potrebami, ki se kažejo v operativnih in strateških načrtih banke. V primeru da banke višino svojega kapitala ne bi prilagajale tveganosti poslovanja, morajo imeti nadzorniki moč zahtevati povečanje bančnega kapitala nad njegovo minimalno raven. Zahteva regulatorjev po povečanju bančnega kapitala je odvisna od različnih dejavnikov, kot so izkušnje in kvaliteta poslovodstva banke, izkušnje le tega pri upravljanju s tveganji, spremenljivost donosnosti poslovanja banke in značilnost trgov, na katerih je banka prisotna. Pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti bodo morali bančni nadzorniki in regulatorji upoštevati tudi vpliv makroekonomskega okolja in vpliv stečaja banke na celoten bančni sistem. Bančni nadzorniki lahko za velike banke zahtevajo večji obseg regulatornega kapitala kot znaša minimalna kapitalska zahteva zaradi njihovega precejšnjega sistemskega vpliva, ki ga lahko povzroči njen stečaj (Crouhy, Galai, Mark, 000, str. 85). Pred samo uporabo obravnavanega načina morajo bančni nadzorniki definirati stabilnost metodologije za določanje kapitalske ustreznosti banke. Pri tem je težavno ovrednotiti stabilnost in določiti njeno sprejemljivo minimalno raven. Za večjo konsistentnost z metodologijo kazalnika RAROC (angl. risk adjusted return on capital) mora biti stabilnost

17 metodologije za določanje kapitalske ustreznosti definirana kot verjetnost stečaja banke v obdobju daljšem od enega leta. Minimalno stabilnost lahko definiramo kot verjetnost stečaja banke z investicijsko bonitetno oceno, t.j. bonitetno oceno najmanj BBB. V spodnji skici je prikazano logično sklepanje oz. oblikovanje strategije banke glede naložbene oz. kreditne politike na osnovi razmerij med ekonomskim in regulatornim kapitalom: SLIKA 1: RAZMERJE MED EKONOMSKIM IN REGULATORNIM KAPITALOM Zahtevani ekonomski kapital < Razpoložljivi ekonomski kapital DA Nizko tvegana banka Razp.ek.kapital < Zahtevani regulatorni kapital NE Visoko tvegana banka Razp.ek.kapital < Zahtevani regulatorni kapital DA NE DA NE Izogibati se Povečati naložbe z Povečati kapital, Kapital ohraniti in naložbam z visoko vrednostjo če obstajajo vlagati v nizko vrednostjo kazalnika RAROC. ugodne naložbene ugodne naložbene kazalnika priložnosti, ki priložnosti, ki RAROC in Zmanjšati ekonomski omogočajo doseganje omogočajo doseganje visokim zahtevam kapital v obliki visokih vrednosti visokih vrednosti po regulatornem kapitalu. izplačila dividend. kazalnika RAROC. kazalnika RAROC. Povečati naložbe, Zmanjšati naložbe, Zmanjšati naložbe, ki zahtevajo več ki dosegajo nizke ki dosegajo nizke ekonomskega namesto vrednosti kazalnika vrednosti kazalnika regulatornega kapitala. RAROC, z visokimi RAROC, z visokimi zahtevami po ekonomskem zahtevami po in regulatornem kapitalu. ekonomskem kapitalu. Vir: David P. Belmont, 004. Za lažje razumevanje zgoraj navedenih razmerij v spodnjem pregledu navajamo temeljne razlike med regulatornim in ekonomskim kapitalom: REGULATORNI KAPITAL določen s strani nadzornikov bančnega poslovanja; z določitvijo regulatornega kapitala je mišljeno, da naj bi le ta kril največje potencialne izgube brez povzročanja večjih kriz v poslovanju banke Regulatorni kapital naj bi omogočil stabilno in zdravo stanje banke in tako ščitil tudi njene deponente.

18 EKONOMSKI KAPITAL lahko absorbira nepričakovane izgube brez učinka na posojilojemalca; Upravljanje z ekonomskim kapitalom omogoča identifikacijo poslovnih ne gre za računovodski kapital, priložnosti, ki prinašajo dodano vrednost temveč za posebno ekonomsko kategorijo, in ustrezajo pričakovanjem lastnikov ki vključuje predvsem vrednost tihih rezerv; glede varnosti, kakor tudi zadovoljujejo zahteve sporazuma Basel II. potreben za absorbiranje potencialnih nepričakovanih izgub, ki se nanašajo na posamezno vrsto tveganj v bančnem poslovanju. Vir: David P.Belmont, 004. b) Interni sistem za celovito oceno kapitalske ustreznosti banke Od veljavnega kapitalskega dogovora Basel II se pričakuje, da bodo mednarodno aktivne banke lahko razvile interne sisteme za celovito ocenjevanje svoje kapitalske ustreznosti na osnovi tako kvantitativnih kot tudi kvalitativnih dejavnikov tveganja. Metodologija za celovito oceno kapitalske ustreznosti mora biti verodostojna in temeljiti na kvalitetnih vhodnih podatkih. Banke bodo morale izvajati stresne teste, da bi lahko identificirale možne tržne spremembe, ki bi lahko negativno vplivale na poslovanje banke. V bankah morajo biti izdelane tudi strategije za doseganje in ohranjanje ustrezne kapitalske moči. c) Proces nadzornikov Predlog novega kapitalskega dogovora bo pripomogel k boljšemu sodelovanju med bankami in njihovimi nadzorniki (običajno centralnimi bankami), ki bodo nadzirali in vrednotili interne bonitetne sisteme bank za oceno svoje kapitalske ustreznosti, svoje strategije in izpolnjevanje predpisanih minimalnih kapitalskih zahtev. Pričakovati je, da bodo nadzorniki dodobra spoznali številne tehnike internih bonitetnih sistemov bank 8, ki jih razvijajo banke in s tem lažje ocenjevali tveganja, ki so jim banke izpostavljene. Tudi bančni nadzorniki bi se morali vključiti v razvoj novih metodologij merjenja in upravljanja s tveganji, kar seveda zahteva zaposlovanje in izobraževanje novih kadrov. 8 Na tem mestu želimo posebej poudariti, da bodo predmet merjenja poleg obstoječih modelov za ocenjevanje bonitete posameznih komitentov in kreditnega portfelja tudi ocenjevanje primernosti modelov za merjenje drugih vrst tveganj, ki so prisotna pri bančnem posloavnju.

19 d) Ukrepanje nadzornikov V primeru nevarnosti, da bo vrednost kapitala banke padla pod varno raven ali v primeru zmanjševanja kapitala banke glede na tveganost njenega poslovanja, morajo bančni nadzorniki takoj ukrepati. Hitra intervencija je potrebna zaradi velike nelikvidnosti sredstev banke in omejenih možnosti za hitro povečanje kapitala. Pogosto se bančni nadzorniki poslužujejo tudi neformalnega prepričevanja poslovodstva oz. uprave banke glede močne kapitalske pozicije kot pomembnega dejavnika za uresničitev uspešne dolgoročne strategije. Velik pomen ima tudi učinkovito obvladovanje bančnih tveganj in ustreznost notranjih kontrol pri vsakodnevnem poslovanju banke. Tržna disciplina. Vse pomembnejšo vlogo pri vzpostavljanju stabilnega in varnega bančnega sistema ima tudi tržna disciplina. Eden izmed razlogov za njeno doseganje je večja preglednost poslovanja bank, ki pomeni večji obseg javnega razkritja in objave informacij o bančnem poslovanju. To pomeni, da banke z večjo discipliniranostjo pri razkrivanju pomembnih informacij za svoje komitente prispevajo k večji stabilnosti finančnega sistema. Aktualni kapitalski dogovor Basel II, ki vključuje 3-stebrni sistem določanja zahtevanega kapitala bank, predstavlja revizijo in hkrati nadgradnjo Baselskega kapitalskega sporazuma iz leta 1988. Osrednji del še vedno predstavlja ugotavljanje minimalnih kapitalskih zahtev (prvi steber), ki naj bi bil bolj občutljiv na različne stopnje kreditnega tveganja in bolj prilagojen realnosti na finančnih trgih (Grenadier, Hall, 1995). V prvem stebru, ki se nanaša na opredeljevanje minimalnih kapitalskih zahtev, so razen kapitalskih zahtev za kreditno tveganje definirane tudi kapitalske zahteve za druge vrste tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Prvemu stebru sta v novi kapitalski shemi dodana kvalitativna stebra in sicer regulativni nadzor in tržna disciplina. Za regulativni nadzor je značilno preverjanje korektnosti ocenjevanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri opravljanju bančnih in finančnih storitev. Tako predstavlja merjenje ekonomskega kapitala kompleksen in nenehno razvijajoči se proces, v katerega je potrebno vključiti različne oblike tveganj in nato integrirati oz. primerjati z obsegom predpisanega regulatornega kapitala. Nadzorniki morajo imeti pooblastilo, da lahko zahtevajo višjo kapitalsko ustreznost od zakonsko določene, še posebno v primeru velike pomembnosti banke s sistemskega 9 vidika. Vendar je zagotavljanje zadostnosti bančnega kapitala predvsem naloga in odgovornost uprave kot poslovodstva in nadzornega sveta banke kot predstavnika lastnikov, ki morata dokazati realnost in trdnost zastavljenih poslovnih ciljev v povezavi s kapitalsko ustreznostjo. Danes ima pri vzpodbujanju stabilnega in varnega finančnega sistema vse pomembnejšo vlogo tržna disciplina (tretji steber). Večja preglednost poslovanja bank, ki pomeni večji obseg javnega razkritja bančnega poslovanja, je eden izmed vzvodov za doseganje večje tržne discipline. Ta zahteva aktivno vlogo tržnih udeležencev, ki preko svojih poslovnih 9 Predvsem z narodnogospodarskega vidika ali širšega geografsko-političnega območja.

0 odločitev nagrajujejo banke, katerih poslovanje je pregledno in kaznujejo banke, ki so nedisciplinirane (Sušnik, 000, str. ). Poleg do sedaj obravnavanih usmeritev kapitalskega sporazuma Basel II, glede upoštevanja vidika tveganj pri bančnem poslovanju, predstavlja zanimiv vidik, kako posamezni udeleženci na finančnem trgu gledajo na poslovanje banke. Slednje lahko tudi privede do zahtev posameznih interesnih skupin, da se pri merjenju donosnosti kapitala, upošteva tudi tveganja. Naslednja preglednica prikazuje različne udeležence na trgu in tudi njihove zahteve oz. poglede. PREGLEDNICA 1: UDELEŽENCI NA TRGU IN NJIHOVE ZAHTEVE Udeleženec Poslovno vodilo Delničarji zasledujejo izplačila dividend in rast tržne cene delnice; pričakujejo donos, ki je sorazmeren tveganju; Posojilodajalci Regulatroji Bonitetne agencije Analitiki pričakujejo vračilo glavnice in obresti na kupljene obveznice; zanašajo se na zunanje ocene bonitetnih agencij o rizičnosti posamezne banke. Banka mora z večjo verjetnostjo neplačila svojih obveznosti zagotoviti večji donos svojim posojilodajalcem oz. kupcem obveznic; uporabljajo z vidika tveganja občutljive kazalnike in kvalitativne ocene za banke in ne bančne finančne institucije za zagotavljanje primerne kapitalske ustreznosti; zainteresirane so za pregledovanje rezultatov modelov, na osnovi katerih se izračunava tveganju prilagojen kapital; uporabljajo kapitalsko ustreznost kot ključen kriterij za določanje bonitete, vendar se opirajo tudi na pomen ekonomskega kapitala; uporabljajo kazalnik RAROC kot možnost za razumevanje tveganju prilagojenega donosa, ki ga dosegajo pri poslu s posameznim komitentom; RAROC lahko uporabljajo kot mero za primerjavo dobičkonosnosti znotraj posameznih poslovnih področij v banki; Upravljalci želijo vedeti za resnično ekonomsko tveganje, ki ga posel prinaša; pričakujejo od banke, da bo presežke kapitala nalagala v naložbe z visokim in tveganju sprejemljivim donosom; zasledujejo razviti dolgoročno poslovno vizijo in strategijo upravljanja s tveganji; Vir: KPMG International 005.

1.3 Opredelitev pojmov povezanih z izračunom kazalnika RAROC Pojem ekonomski kapital sega v leto 1980. Že prej, natančneje med leti 1970 in 1980, pa so se v strokovnih krogih, predvsem bankah, pojavljali trendi uvajanja kazalnikov povezanih s kapitalom. Za uresničevanje teh korakov pa so uporabniki, predvsem analitiki, morali natančno opredeljevati pojme povezane z ekonomskim in regulatornim kapitalom, pri čemer so se morali večkrat soočati z razhajanji pri posameznih definicijah. Namen regulatornega kapitala je v tem, da se zagotovi potrebna višina minimalnih kapitalskih zahtev. Pri tem se uporabljajo kazalniki, ki so povezani s kapitalom, še posebej s kapitalom, katerega merjenje temelji na upoštevanju tveganja. Ekonomski kapital v tujini v prvi vrsti uporabljajo banke kot podporo pri odločanju o svojih naložbah. Pri tem zasledujejo osnovni cilj, kako se odločati za tiste naložbe, ki ponujajo najboljšo uporabo razpoložljivega ekonomskega kapitala. Pri tem izbirajo modele, ki jih s tujko imenujemo RAPM model (Risk Adjusted Performance Metrics). RAPM je orodje oz. matrika, grajena na osnovnih računovodskih kazalnikih, ki merijo uspešnost poslovanja z določenimi nadgradnjami, ki upoštevajo oz. odsevajo realno tveganje, ki se utegne odražati na samem poslovnem rezultatu banke. RAPM model ima izvor v računovodskem kazalniku donosnosti sredstev (angl. ROA Return On Assets), ki je bil dolgo uporabljan pri merjenju uspešnosti poslovanja v bankah: Prihodki - Odhodki Kazalnik donosnosti sredstev (ROA) = --------------------------- (.1) Sredstva Široko razširjena uporaba drugih izven bilančnih pojmov je postavila pod vprašaj primernost upoštevanja vrednosti vseh sredstev kot osnovo za merjenje uspešnosti poslovanja poslovne banke, predvsem z vidika upoštevanja vloženih sredstev od lastnikov. Kot nadgradnja tega modela se nato pojavi kazalnik donosnosti kapitala (angl. ROE Return On Equity). Prihodki - Odhodki Kazalnik donosnosti kapitala (ROE) = --------------------------- (.) Kapital Računovodska kategorija kapital, ki se uporablja v kazalniku ROE, ima dve pomanjkljivosti, ki omejujeta njegovo uporabnost in sicer: Kapital kot računovodska kategorija ima lahko pomanjkljivo izrazno vrednost z vidika upoštevanja tveganja v poslovanju banke, Glede na to, da je ROE definiran na ravni banke kot celote, ne upošteva oz. ne meri posamezne transakcije.

Če torej vstavimo v imenovalec kazalnika donosnosti kapitala ROE ekonomski kapital, dobimo kazalnik donosnosti ekonomskega kapitala (angl.: ROC Return On Capital 10 ): Prihodki - Odhodki Kazalnik donosnosti kapitala (ROC) = ----------------------------- (.3) Ekonomski kapital Ekonomski kapital odraža tveganje, ki je prisotno pri poslovanju banke, zato se lahko suvereno uvrsti v RAPM model. V kolikor navedeni kazalnik uporabimo na ravni posamezne transakcije, se ga lahko podrobneje opredeli kot sledi: Prihodki -Odhodki -Donos ekonomskega kapitala Kazalnik donosnosti kapitala (ROC) = ------------------------------------------------------------- (.4) Ekonomski kapital V zgornjem kazalniku je vsebovan tudi donos ekonomskega kapitala, saj alokacijo kapitala drugače pojmujemo kot neposredno invesitranje kapitala v posamezno transakcijo. Ekonomski kapital je dodan sredstvom, ki so angažirana v posamezni naložbi. Kazalnik ROC tako odraža ekstra donos od vsake naložbe. Tako investirani kapital podpira tudi rizične naložbe, zato bi moral zgornji kazalnik upoštevati tudi tveganja oz. morebitne izgube, ki lahko zmanjšajo uspešnost poslovanja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je tako Bankers Trust razvil v okviru RAPM modela nov kazalnik, ki so ga poimenovali kazalnik tveganju prilagojene donosnosti ekonomskega kapitala (angl. Risk Adjusted Return On Capital ali RAROC). Ta se je uspešno uveljavil in v devetdesetih letih so nekatere banke razvile različne izvedene oblike tega kazalnika: a) Donosnost tveganju prilagojenega kapitala (angl.rorac Return On Risk Adjusted Capital), b) Tveganju prilagojena donosnost tveganju prilagojenega kapitala (angl. RARORAC Risk Adjusted Return On Risk Adjusted Capital) Navedena kazalnika se po vsebini ne razlikujeta od kazalnika navedenega v zadnji formuli, zato gre bolj za igro besed. Do današnjih dni se je v praksi najbolj uveljavil prav kazalnik RAROC, ki po svoji zasnovi na RAPM modelu izvira iz ROC-a, popravljenega za pričakovano izgubo 11. 10 Pri tem je navedeni Capital enako kot ekonomski kapital, o katerem smo že govorili in bo še povedano v nadaljevanju. V nadaljnjih poimenovanjih kazalnikov, ki vsebujejo ekonomski kapital, bomo zaradi enostavnejšega poimenovanja kazalnika pojem»ekonomski«izpustili, pri čemer ostaja v veljavi, da govorimo o ekonomskem in ne o računovodskem kapitalu, saj v imenovalcu kazalnika eksplicitno navajamo ekonomski kapital. 11 Več o pričakovanih in nepričakovanih izgubah v podpoglavju.3..

3 Prihodki Odhodki - Pričak.izguba - Donos ek.kapitala Tveg.pril.donosnost kapi.(raroc)= -------------------------------------------------------------------- (.5) Ekonomski kapital V spodnji preglednici je prikazana primerjava najpogostejših oblik kazalnikov na osnovi RAPM modela in njihove izrazne značilnosti, ki temeljijo na različnih osnovah: PREGLEDNICA : PRIMERJAVA NAJPOGOSTEJŠIH OBLIK KAZALNIKOV PO RAPM MODELU Ime Razlaga/Prevod Osnova Prilagojenost tveganju RORAA Return On Risk Adjusted Assets RAROA Risk Adjusted Return On Assets RORAC Return On Risk Adjusted Capital RAROC Risk Adjusted Return On Capital Vir: David P.Belmont, 004. Donosnost tveganju prilagojenih sredstev Tveganju prilagojen donos sredstev Donosnost tveganju prilagojenega kapitala Tveganju prilagojena donosnost kapitala-temelji na ekonomskem kapitalu, prilagojenost tveganju pa se nanaša na zmanjšanje donosa zaradi upoštevanja tveganja Sredstva Sredstva Regulatorni kapital Ekonomski kapital Sredstva (imenovalec) Donos (števec) Regulatorni kapital (imenovalec) Donos (števec) Kapital (Imenovalec) Pomembnost in primernost uvajanja metodologije merjenja za tveganje prilagojene donosnosti poslovanja je potrjena tudi z obsežno analizo strateških smernic poslovanja vodilnih evropskih bank (Artur Andersen, 1993, str. 8). Rezultati analize kažejo, da se je v zadnjem času povečala pomembnost kazalnikov, s katerimi merimo uspešnost gospodarjenja s kapitalom banke, t.j. donosnost kapitala. Prav tako se povečuje pomembnost kazalnikov, ki se nanašajo na merjenje za tveganje prilagojene dobičkonosnosti posameznih storitev in strank oziroma poslovnih razmerij s strankami. Logična razlaga rezultatov je, da želijo poslovodstva finančnih institucij v razmerah krepitve nestabilnosti finančnega posredništva kar se da povezati dobičkonosnost posameznih poslov s tveganji, ki jih spremljajo in na ta način povečati stopnjo zaščite pred morebitno izgubo kapitala. Absolutni kazalniki uspešnosti, kot je npr. čisti dobiček iz poslovanja, postajajo vse manj pomembni. Prav tako postajajo manj pomembni kazalniki, ki kažejo na dobičkonosnost sredstev (ROA) ali pa na uspešnost mest odgovornosti. V nasprotju s tem pa se povečuje pomembnost sodil uspešnosti, ki jih izražajo kazalniki donosnosti, še posebej za tveganja prilagojene donosnosti. V to skupino lahko uvrstimo ugotavljanje dobičkovnosti po produktih in strankah še posebej, če jo merimo s sodili donosnosti kapitala, ki ga po metodologiji razporejanja z upoštevanjem izpostavljenosti tveganjem prisojamo posameznim poslom in prek njih poslovnim razmerjem s strankami.

4.3.1 Teoretični prikaz izračuna kazalnika RAROC Omenili smo že, da se osnovna formula za izračun kazalnika tveganju prilagojene donosnosti kapitala glasi: Tveganju prilagojeni donos (1) RAROC = ---------------------------------------------- (.6) Tveganju prilagojeni kapital 1 () (1) Tveganju prilagojeni donos izračunamo iz izkaza uspeha poslovne banke in tvori razliko med prihodki in odhodki, zmanjšano za pričakovane izgube kreditnih, tržnih in drugih tveganj (David P.Belmont, 005, Letno poročilo Banke Slovenije, 005): I II III IV V IV V VI + Neto obresti = Prihodki od obresti Odhodki od obresti + Neto opravnine 13 = Prihodki od opravnin Odhodki od opravnin + Neto finančni posli 14 = Prihodki iz finančnih poslov Odhodki za finančne posle + Neto ostalo = Drugi prihodki Drugi odhodki - Operativni stroški - Pričakovana izguba iz kreditnega, tržnega in operativnega tveganja - Donos ekonomskega kapitala = Tveganju prilagojeni donos () Ekonomski kapital je kapital, rezerviran za pokrivanje nepričakovanih izgub na zahtevani 99 % stopnji zaupanja za tržna, kreditna in operativna tveganja, kar pomeni, da obstaja verjetnost v višini 1 %, da bo banka imela izgube višje od kapitala v določenem obdobju kreditnega tveganja, ki je ponavadi eno leto. Pričakovana izguba nima vpliva na alokacijo kapitala banke. Za sredstva v višini pričakovane izgube ima banka ponavadi oblikovane posebne in splošne rezervacije. Pričakovano izgubo se upošteva kot odhodek pri izračunu želenega donosa kapitala, prilagojenega za tveganje. Zahtevani ekonomski kapital banke je zato funkcija nepričakovanih izgub. Banka mora imeti kapital za kritje nepričakovanih izgub pri določenem intervalu zaupanja. Za lažje razumevanje zgornjih obrazložitev v podpoglavju.3. navajamo nekaj pojasnil v zvezi s tveganji v bančnem poslovanju, ki se upoštevajo pri izračunu kazalnika RAROC, natančneje opredeljujemo pričakovane in nepričakovane izgube ter ekonomski kapital. V naslednjem podpoglavju pa so obrazloženi vplivi veljavnosti Mednarodnih standardov računovodskega poročanja na izračun kazalnika RAROC. Vpeljane spremembe vplivajo predvsem na števec omenjenega kazalnika. 1 Ekonomski kapital. 13 Prejete opravnine (provizije) so dohodek od storitev opravljenih za tretje osebe, dane opravnine (provizije) pa odhodek za storitve, ki jih opravijo tretje osebe. 14 Med finančne posle sodijo prihodki in odhodki iz trgovanja z vrednostnimi papirji, tečajne razlike, trgovanje s tujimi valutami in izvedenimi instrumenti.

5.3. Pričakovane spremembe in učinki v računovodskih izkazih bank zaradi prehoda na MSRP 15 Pri izračunu tveganju prilagojenega donosa bo v bodoče potrebno upoštevati Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP). Banka Slovenije je sheme računovodskih izkazov, zasnovanih na Direktivi 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij, nadomestila z novimi shemami računovodskih izkazov, ki temeljijo na novem sistemu poročanja za letno poročilo bank, pripravljenega s strani Strokovne skupine za računovodstvo in revizijo (Expert Group on Accounting and Auditing - EGAA), ki je strokovna skupina za računovodstvo pod okriljem Združenja evropskih bančnih nadzornikov (Committee of European Banking Supervisors - CEBS). Uvedba MSRP precej vpliva na računovodske izkaze bank, na višino bilančne vsote, višino izkazanega čistega dobička, višino kapitala in posledično na kapitalsko ustreznost bank. Največje učinke na računovodske izkaze ob prehodu na MSRP pa banke pričakujejo zaradi sprostitve rezervacij, odprave kapitalske metode in prevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih trgovanju na»pošteno«vrednost. Računovodski izkazi domačih bank bodo tako bistveno bolj primerljivi tudi z računovodskimi izkazi bank oziroma družb iz drugih držav. Zaradi prehoda na MSRP se je spremenil način vrednotenja in strukturiranja postavk v računovodskih izkazih bank, pri čemer se bodo učinki iz prehoda na MSRP poračunali v zadržanem dobičku in presežku iz prevrednotenja. Velja omeniti predvsem naslednje spremembe (Banka Slovenije, 006, str.9): - Nadomestitev načela manjše vrednosti z načelom "poštene" vrednosti pri vrednotenju oziroma oslabitvah finančnih instrumentov in oblikovanju rezervacij Po SRS so banke učinke iz merjenja finančnih instrumentov v izkazu poslovnega izida in večinoma tudi v bilanci stanja prepoznavale z upoštevanjem načela "previdnosti" oziroma manjše vrednosti, po katerem so se izgube v poslovnem izidu prepoznale takoj, dobički pa šele ob odpravi prepoznanja finančnih instrumentov iz bilance stanja. Temu primerno je bila zasnovana tudi politika oblikovanja rezervacij na tvegane aktivne in zunajbilančne postavke bilance stanja, ki je vključevala tudi ocene bodočih izgub in ki je bila predpisana s podzakonskimi predpisi Banke Slovenije, s Sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 4/0 in 85/0) in Sklepom o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 78/03). Tako je bilo v računovodskih izkazih bank po SRS vračunanih precej "tihih dobičkov". Po MSRP bodo banke vse finančne instrumente vrednotile v računovodskih izkazih glede na začetno razporeditev v posamezne skupine finančnih instrumentov: - finančna sredstva in obveznosti po»pošteni«vrednosti preko izkaza poslovnega izida ne glede na to ali gre za pozitivni (dobiček) ali negativni učinek (izgubo) iz spremembe»poštene«vrednosti, - finančna sredstva oziroma naložbe v posesti do zapadlosti, krediti in terjatve ter finančne obveznosti, ki se vsi merijo po odplačni vrednosti z učinki preko poslovnega izida, 15 Mednarodni standardi računovodskega poročanja.