DOLAR Polona DIPLOMSKO DELO 2013 DIPLOMSKO DELO. Polona Dolar

Size: px
Start display at page:

Download "DOLAR Polona DIPLOMSKO DELO 2013 DIPLOMSKO DELO. Polona Dolar"

Transcription

1 DOLAR Polona DIPLOMSKO DELO 2013 DIPLOMSKO DELO Polona Dolar Celje, 2013

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi Diplomsko delo OVIRE POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA V ORGANIZACIJAH Polona Dolar Celje, 2013 Mentorica: doc. dr. Suzana Košir

3 Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Suzani Košir, ki me je s svojim znanjem, strokovnimi napotki in izkušnjami vodila pri nastajanju diplomske naloge. Zahvalo še izrekam moji družini, fantu in prijateljici, torej vsem, ki so me vseskozi spodbujali in mi stali ob strani na poti do mojega cilja.

4 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani/-a študent/-ka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Polona Dolar z vpisno številko sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Ovire poslovnega komuniciranja v organizacijah. S to izjavo zagotavljam: - da sem avtor/-ica diplomskega dela; - da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljal/-a v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter navedena v seznamu literature; - da je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov; - da je elektronska oblika tega diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu; - da sem za še neobjavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabil/- a v diplomskem delu, pridobil/-a soglasje avtorja; - da sem poskrbel/-a za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji. V, dne. Podpis avtorja/-ice:

5 POVZETEK V poslovnem svetu se nenehno srečujemo s poslovnim komuniciranjem, ob tem pa se le malokrat zavedamo, da ima prav uspešno poslovno komuniciranje velik vpliv na odlično vodenje in delovanje organizacije. Prav to je razlog, da organizacije pravočasno zaznajo ovire, ki se pojavljajo v komuniciranju in lahko oslabijo celotno organizacijo. Pomembno je, da se zavedajo, da ovire so in da jih je potrebno rešiti oziroma odpraviti. Naučiti se pravilno in uspešno poslovno komunicirati pa zajema veliko truda, znanja in spretnosti. V teoretičnem delu smo spoznali in analizirali poslovno komuniciranje, preučili najpogostejše ovire, ki se pojavljajo, in poiskati rešitve za odpravo ovir. V empiričnem delu smo interpretirali rezultate anketnega vprašalnika, ki nam je omogočil vpogled v slovenske organizacije, na kakšen način komunicirajo, kakšne ovire zaznavajo in kako jih uspešno odpravljajo. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da se vse organizacije, ki so bile anketirane, zaznavajo ovire in jih skušajo odpraviti. Poleg tega si vprašani želijo več delavnic na temo poslovno komuniciranje, saj menijo, da bo to vplivalo na večjo uspešnost organizacije. Kot zanimivost lahko izpostavimo, da si vsi anketiranci želijo izboljšave na področju poslovnega komuniciranja. Ključne besede: komuniciranje, poslovno komuniciranje, ovire pri komuniciranju, nevrolingvistični program. ABSTRACT We see communication as important part of the business world, but we need to be aware of, that only successful business communication has impact on management and operations in organization. Impact on organization is the reason that the organization identifies barriers in short time otherwise barriers in communication can lead to weakness the in entire organization. It is important to recognized the barriers and be aware that they can be resolved or remedied. Learning how to properly and effectively communicate in business covers a lot of effort, knowledge and skills. In the theoretical part we present and analyze business communication, the most common barriers and solutions to overcome barriers. In the empirical part, we interpret the results of a questionnaire that give us insight into Slovenian organizations in the way how they interact, how they identifies barriers and how deal with barriers. Based on the data we can conclude that all the organizations involved in the survey, recognize barriers and seek to eliminate them. In addition, the respondents in survey want more workshops about business communication; because they believe it will have affect on success of the organization. It is interesting to highlight that all respondents want to improve on the area of business communication. Keywords: communication, business communication, barriers in communication, neurolinguistic program. IV

6 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev obravnavane problematike in teoretična izhodišča Namen in cilji diplomskega dela Raziskovalne hipoteze Metodologija Predpostavke in omejitve POSLOVNO KOMUNICIRANJE Opredelitev komuniciranja Opredelitev poslovnega komuniciranja Načini poslovnega komuniciranja Ustno komuniciranje Pisno komuniciranje Nebesedno komuniciranje Metode in tehnike komuniciranja Načela uspešnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja OVIRE POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA Vrste ovir poslovnega komuniciranja Selektivnost zaznavanja Pričakovanja Motivi in interesi Vpliv ovir na poslovno komuniciranje in reševanje teh ovir Vpliv ovir Reševanje ovir poslovnega komuniciranja Nevrolingvistično programiranje Dober stik Spremljanje in vodenje Zaznavanje ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Namen in cilji raziskave Metodologija in način obdelave podatkov Opis vzorca raziskave Predvidene zastavljene hipoteze Analiza in interpretacija rezultatov anketnega vprašalnika Preverjanje hipotez ZAKLJUČEK... Napaka! Zaznamek ni definiran. 6 LITERATURA IN VIRI PRILOGE Priloga A: Anketni vprašalnik V

7 SLIKE Slika 2.1: Načini komuniciranja Slika 2.2: Metode in tehnike komuniciranja Slika 2.3: Vzorci očesnih premikov Slika 3.1: Kako se v vašem podjetju dela? Slika 3.2: Kako ste zadovoljni s komuniciranjem v vaši organizaciji? Slika 3.3: Kako ocenjujete komunikacijo z vašimi nadrejenimi v organizaciji? Slika 3.4: V primeru, da se v vaši organizaciji širijo informacije o spremembah poslovanja, od koga bi najprej izvedeli te informacije? Slika 3.5: Katero obliko komuniciranja s svojimi zaposlenimi najpogosteje uporabljate? Slika 3.6: Kako pogosto se zavedate ovir, ki nastajajo pri komuniciranju, ob opravljanju vašega dela? Slika 3.7: Katere od naštetih ovir se pojavljajo najpogosteje v vaši organizaciji: sociokulturne, sociološke in organizacijske? Slika 3.8: Kaj vas največkrat ovira pri komuniciranju s sodelavci? Slika 3.9: Kaj vas največkrat ovira pri komuniciranju z nadrejenimi? Slika 3.10: Na kakšen način se vaša organizacija spopada z ovirami v komuniciranju? Slika 3.11: Koliko se organizacija trudi za odpravljanje ovir v poslovnem komuniciranju?.. 37 Slika 3.12: Kdo v vaši organizaciji rešuje ovire v komunikaciji? Slika 3.13: Menite, da je več ovir tam, kjer se dela timsko, ali tam, kjer je na oddelku samo en posameznik? Slika 3.14: Menite, da bi se ovire zmanjšale ali v celoti odpravile, če bi organizacija organizirala delavnice na temo poslovno komuniciranje (kako komuniciramo, načini za uspešno komunikacijo, načini reševanja ovir v komunikaciji)? Slika 3.15: Ste do sedaj v vaši organizaciji imeli kakšno podobno delavnico na to temo? Slika 3.16: Se vam zdi, da bi vaša organizacija lažje dosegala zastavljene cilje in večjo produktivnost, če bi bile izboljšave na področju poslovnega komuniciranja? Slika 3.17: Ali poznate nevro-lingvistično programiranje (NLP) (Na to vprašanje so anketiranci odgovarjali zelo slabo.) Slika 3.18:»Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, me zanima, če ste se o njem izobraževali?« PREGLEDNICE Preglednica 3.1: Vzorec raziskave VI

8 1 UVOD 1.1 Opredelitev obravnavane problematike in teoretična izhodišča V poslovnem svetu se organizacije vsakodnevno srečujejo s poslovnim komuniciranjem, saj komunicirajo z menedžerji, sodelavci strokovnih služb, zaposlenimi, poslovodjami in raznimi deli organizacije (Števančec, 2008, str. 4). Če želimo pridobiti določene informacije, podatke, mora komunikacija steči med dvema sogovornikoma sporočevalec in poslušalec. Poslovno komuniciranje se pojavlja predvsem v organizacijah, v katerih je osrednji namen vzpostaviti dobro komunikacijo, kar je pogoj za dosego želenega cilja. Pri tem največkrat komuniciramo s svojimi zaposlenimi v organizaciji, ki je razdeljena na več podravni, z drugimi organizacijami v okolju, dobavitelji in poslovnimi partnerji. Vsem je skupno, da delujejo v prid doseganju zastavljenih ciljev organizacije. V diplomskem delu smo podrobneje raziskali, s kakšnimi ovirami se v poslovnem komuniciranju srečujejo organizacije. Živimo namreč v času, ko nas vsakodnevno razjedajo posledice gospodarske krize, hkrati pa nas bremeni še politična kriza, kar povzroča vse večji dvom v našo gospodarsko rast tudi iz strani tujih poslovnih partnerjev in investitorjev. V današnjem času se torej vse pogosteje srečujemo z vedno večjimi ovirami v poslovnem komuniciranju, saj smo pod določenimi pritiski, zato si prizadevamo, da bi bile organizacije v kriznem času čim uspešnejše. V nadaljevanju spoznamo, da je poslovno komuniciranje odvisno od vrste dejavnikov in procesov, ki se odvijajo hkrati s procesom komuniciranja in tudi vplivajo nanj. Prav zato je komuniciranje večinoma odvisno od izkušenj, stališč, čustev, inteligentnosti, komunikacijskih veščin oziroma spretnosti, in sicer tako pri dajanju kot sprejemanju sporočil. Zavedanje in pozorno spremljanje razlik v komuniciranju, ko imata udeleženca v komuniciranju različna stališča, izkušnje, lahko prinese bogastvo v komunikacijskih izkušnjah (povzeto po Mumel, 2012, str. 44). V teoretičnem delu nas je najprej zanimalo, kakšna je razlika med družbenim in poslovnim komuniciranjem. Družbeno komuniciranje je namenjeno predvsem razvedrilu, medtem ko je poslovno komuniciranje usmerjeno k dejavnosti organizacije, se pravi strmi k doseganju in uspešnosti zastavljenih ciljev organizacije. Predelali smo teorije različnih avtorjev. Naj izpostavim nekatere najpomembnejše, kot so: Možina, Tavčar, Zupan, Kneževič, Ferjan in Kavčič. Njihova skupna ugotovitev je, da je nedvomno zelo pomembno pravilno poslovno komunicirati in da ni dejavnosti v organizaciji, ki bi jo mogli opraviti brez komuniciranja. Poslovno komuniciranje je eno izmed najpomembnejših dejavnosti menedžerjev, strokovnjakov, poslovodij v organizacijah, saj komunicirajo zato, da bi jih informirali, 1

9 pridobivali koristne informacije in da bi vplivali na sodelavce in posameznike ter skupine zunaj svoje organizacije. V nadaljevanju smo interpretirali še razlago Kohuta in Mcfarlanda Baxterja (Kavčič, 2004, str. 67), ki sta podrobneje zapisala razliko poslovnega komuniciranja od družbenega komuniciranja. Potem ko smo predelali posamezna mnenja in definicije avtorjev o poslovnem komuniciranju, smo se osredotočili na bistvo, torej na ovire v poslovnem komuniciranju. Zelo dobro sta jih že opisala Mumel in Kavčič. Kavčič (2004, str. 20) meni, da je komunikacijske ovire možno deliti glede na vzrok, in sicer so lahko tehnološko pogojene ali pogojene s človeškim dejavnikom. Tehnološke ovire predvsem povzroča uporabljena tehnologija ali se zazna kot šum v komunikacijskem procesu. Te ovire so se pogosteje pojavljale v preteklosti, saj imamo dandanes vedno bolj razvito in razpoložljivo tehnologijo. Na drugi strani pa so ovire pogojene s človeškim dejavnikom, ki jih v komunikacijskem procesu povzročajo ljudje, bodisi neposredni bodisi posredni udeleženci. Te so številne in pogosto tudi niso neposredno vidne. Sem spadajo še sociokulturne ovire, psihološke ovire in organizacijske ovire. Mumel (povzeto po 2012, str ) ovire v komunikaciji deli nekoliko drugače. Predvsem gre za selektivno zaznavanje, kjer s pomočjo čutil zbiramo podatke, jih razvrščamo, organiziramo in interpretiramo v možganih ter oblikujemo smiselna in skladna sporočila. Ena izmed ovir so tudi pričakovanja, ki se oblikujejo na osnovi prejšnjih izkušenj. Tukaj so še motivi in interesi, izkrivljanje, ko se pojavlja izgubljanje sporočila in šum kot motnje ter ovire v okolju, v katerem se komuniciranje odvija. V zadnjem času pa se vse več sliši o nevro-lingvističnem programiranju, v nadaljevanju NLP. Gre za napreden sistem komunikacijskih orodij in tehnik o osebni odličnosti, ki so izjemnega pomena za osebno učinkovitost tako v poslovnem svetu kot v osebnem življenju. Temu smo se podrobneje posvetili v nadaljevanju, saj je res izjemno pomembno, da spoznamo vrsto učinkovitih orodij, s katerimi lahko izboljšamo poslovno komuniciranje v sami organizaciji in tudi navzven: - izboljšanje naše organizacijske in komunikacijske veščine, - prepoznavanje in aktiviranje našega notranjega potenciala, - vzpostavljanje in vzdrževanje kakovostnih medčloveških odnosov, - sposobnost hitrega učenja veščin, - prepoznavanje želj in potreb sogovornika in - pridobitvene tehnike za ustvarjenje želene realnosti. 2

10 Z NLP-jem se prepoznajo povezave med doživljanjem, mišljenjem, čustvovanjem, delovanjem in govorom, kar nam omogoča, da globlje razumemo doživljanje posameznika (sebe in drugih) in posledično tudi zavestno vplivamo na to doživljanje (NLPi, b. l.). Pomembno je dejstvo, da vse te ovire v komuniciranju, ki smo jih v grobem le nekaj navedli, več jih bomo opredelili v teoretičnem delu, še kako vplivajo na posamezne organizacije, zato je nujno, da poleg tega raziskujemo, na kakšen način bi se lahko ovire odpravile ali zmanjšale in predvsem, kaj vse pripomore k dobremu poslovnemu komuniciranju. Vodilni v organizaciji bi morali temu dajati večji poudarek, zato smo poglobljeno zapisali še več o ovirah, ki sta jih izpostavila oba avtorja. Predvidevamo, da se bodo te ovire tudi pojavljale v našem raziskovalnem delu. V empiričnem delu smo na podlagi teoretičnih izhodišč izvedli anketiranje vodilnih menedžerjev kot tudi pisarniških delavcev v slovenskih podjetjih. Na ta način smo ugotavljali, s kakšnimi ovirami se srečujejo v poslovnem komuniciranju. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali ovire v poslovnem komuniciranju obstajajo in če, katere to so. Prav tako je bil namen preučiti vse ovire v poslovnem komuniciranju, ki se pojavljajo v slovenskih organizacijah, in s tem seznaniti vodilne v organizaciji o možnosti njihovega odpravljanja. Cilji diplomskega dela: - Pregledati literaturo o poslovnem komuniciranju. - Preveriti vlogo poslovnega komuniciranja. - Opredeliti ovire v poslovnem komuniciranju. - Preveriti, če obstajajo ovire v poslovnem komuniciranju v organizacijah. - Ugotoviti, ali rešujejo ovire v poslovnem komuniciranju - Analizirati sekundarne podatke. - Izvesti anketni vprašalnik. - Opisati vzorce raziskave. - Preveriti zastavljene hipoteze. - Interpretirati rezultate anketnega vprašalnika. - Zapisati sklepne misli. - Podati predlog za rešitev opredeljenega problema. 1.3 Raziskovalne hipoteze H 1: Predvidevamo, da se vodstveni delavci ne zavedajo ovir v poslovnem komuniciranju. H 2: Ocenjujemo, da je poznavanje nevro-lingvističnega programiranja zelo slabo. 3

11 H 3: Predvidevamo, da se z ovirami v poslovnem komuniciranju srečujejo predvsem velike organizacije. H4: Ocenjujemo, da se zelo malo organizacij posveča odpravljanju ovir v poslovnem komuniciranju. H5: Predvidevamo, da se organizacije najpogosteje srečujejo z oviro o izkrivljanju (pojav izgubljanja pomena sporočila). 1.4 Metodologija V nalogi smo uporabili več raziskovalnih metod. V teoretičnem delu diplomskega dela smo s pomočjo deskriptivne metode opredeljevali in opisovali posamezne pojme. Z metodo kompilacije smo povzemali spoznanja, stališča in različne ugotovitve avtorjev, pri čemer smo vključevali svojo lastno mnenje ob posameznih ugotovitvah. Prav tako smo uporabili komparativno metodo. Za čim lažje razumevanje in težo tega diplomskega dela smo seveda uporabili tudi sekundarne vire. Prav tako smo v empiričnem delu uporabili primarni vir. Izvedli smo metodo anketne tehnike. V anketi so sodelovali menedžerji, poslovodje organizacije, zaposleni v pisarnah in strokovne službe v slovenskih organizacijah. Anketirali smo mikro, male in srednje velike organizacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je iz izbirnih vprašanj zaprtega tipa. V zaključku smo pridobljene podatke s pomočjo anketnega vprašalnika ustrezno interpretirali. 1.5 Predpostavke in omejitve Pri pisanju diplomskega dela smo naleteli na več predpostavk in omejitev. Predpostavljamo, da rezultati anketnega vprašalnika ne bodo takšni, kot bi morali biti, saj anketiranci ne bodo odgovarjali po svoji vesti oziroma ne bodo navajali resnice, ampak bodo odgovarjali tako, kot bi morali pravilno ravnati. Omejili smo se le na slovenske organizacije, saj menimo, da bi nam sicer zmanjkalo časa za podrobne analize. Predpostavljamo, da bomo imeli težave pri pridobivanju podatkov, saj si bodo organizacije s težavo vzele čas za nas. 4

12 2 POSLOVNO KOMUNICIRANJE 2.1 Opredelitev komuniciranja Vemo, da je nemogoče ne komunicirati. Preprosto je komuniciranje sestavni del našega vsakdanjega življenja. Komuniciramo v vsakem trenutku verbalno ali neverbalno. Prav zaradi tega je izrednega pomena, da se zavemo, kako lahko s pravim načinom komuniciranja pozitivno vplivamo na sogovornika. V nadaljevanju smo predstavili opredelitve komuniciranja nekaterih avtorjev. Kavčič (2004, str. 3) je mnenja, da komuniciranje predstavlja eno bistvenih dejavnosti, ki omogoča obstoj posameznika in organizacije kot celote. Komunicirati pomeni izmenjati, posredovati misli, skratka, sporazumeti se. Poslovno komuniciranje je razširjeno v razne oblike, kar pomeni, da se dostikrat ne zavedamo, kako zelo je povezano z našim življenjem in posledično temu ga jemljemo kot nekaj samoumevnega ter danega (povzeto po Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič, 2004, str. 20). Prav tako je Ule (2005, str. 16) mnenja, da je komuniciranje ena bistvenih dejavnosti, ki omogoča obstoj in razvoj posameznika ter organizacije. Opredelimo ga lahko kot proces, ki je sestavljen iz organiziranih in namernih dejanj, ki s svojimi dejanji vplivajo drug na drugega, pri tem pa hkrati medsebojno spoznavajo svoja in hkrati tuja doživetja. Komuniciranje je proces prenašanja informacij s ciljem medosebnega sporazumevanja. Bistvo komuniciranja je, da lahko vplivamo na obnašanje posameznika. V organizaciji to pomeni, da je naloga komuniciranja doseči, da bodo posamezniki delovali v smislu doseganja ciljev organizacije (povzeto po Ferjan, 1998, str. 42). Komuniciranje nastaja iz različnih vzrokov, največkrat prav zaradi tega, ker hočejo zaposleni vplivati na druge, s tem tudi na njihovo delo, poglede in odnose. Pri tem hočejo izvedeti ali vplivati na sogovornikove misli in čustva o določeni stvari. V ta namen jim dajejo navodila, vplivajo nanje in z njimi izmenjujejo informacije (povzeto po Baguley, 1994, str. 9). Kako komuniciramo, je odvisno od našega načina komuniciranja in naših kompetenc. V poslovnem svetu si sodelavcev in nadrejenih ne izbiramo sami, so pa naši najpogostejši sogovorniki. Prav tako si ne moremo izbrati sami poslovnih partnerjev, ampak moramo izkoristiti vsako možnost za navezovanje novih stikov in uresničevanje poslovnih ciljev (Kosi in Rom, 2009, str. 6). Poslovno komuniciranje je eno izmed najpomembnejših dejavnosti menedžerjev, strokovnjakov, poslovodij v organizacijah, saj komunicirajo zato, da bi jih informirali, pridobivali koristne informacije in da bi vplivali na sodelavce ter posameznike in skupine 5

13 zunaj svoje organizacije. Skoraj ni dejavnosti v organizaciji, ki bi jo mogli opraviti brez komuniciranja (povzeto po Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič, 2004, str. 17). V nadaljevanju smo predstavili oblike poslovnega komuniciranja in če povzamemo zgoraj navedene teorije posameznih avtorjev na tem področju, pridemo do ugotovitve, da je vsem skupno, da je poslovno komuniciranje za posameznika kot tudi za celotno organizacijo nujno potrebno. Organizacija kot tudi posameznik brez nje ne moreta učinkovito delovati in se usmerjati v cilje organizacije. Pomen, ki ga pripisujemo komunikaciji, ni več presenečenje, ob predpostavki, da vemo, da vodje 75 do 80 odstotkov svojega delovnega časa preživijo tako, da na nek način komunicirajo z menedžerji, sodelavci strokovnih služb, poslovodjami in raznimi deli organizacije (povzeto po Erčulj in Vodopivec, 1999, str. 6). 2.2 Opredelitev poslovnega komuniciranja V tem poglavju bomo predstavili poslovno komuniciranje in kakšen pomen ima uspešno poslovno komuniciranje za organizacijo. Organizacije so danes vse bolj odvisne od informacij organizacijskih sprememb in sprememb v okolju, zato se zavedajo velikega pomena poslovnega komuniciranja (Gruban, 2005). Poslovno komuniciranje je pomemben del dejavnosti članov vsake organizacije. Namenjeno je izključno postavljanju ciljev organizacije ter kasneje doseganju zastavljenih ciljev, torej sami politiki organizacije (povzeto po Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič, 2004, str. 16). Kot smo že ugotovili skozi branje sekundarnih virov, ni mogoče, da bi se vzdržali poslovnega komuniciranja tako v organizacijah kot tudi zasebno, saj je nujno potrebno za vse dejavnosti v organizacijah in hkrati za doseganje njihovih zastavljenih ciljev. Značilnost vsakega vedenja, torej tudi komuniciranja je, da se ga ni mogoče vzdržati. Ljudje, ki se med seboj kakorkoli zaznavajo neposredno ali posredno komunicirajo med seboj, ali si to želijo ali ne (povzeto po Možina, Tavčar in Kneževič, 1995, str. 24). Komunikacija je večstranska beseda, ki označuje skoraj vsako medsebojno sodelovanje: priložnosten pogovor, prepričevanje, sodelovanje, pogajanje Ko komuniciramo z drugim človekom, zaznavamo njegov odziv in nanj odgovarjamo s svojimi mislimi in čustvi (povzeto po O`Connor in Seymour, 1996, str. 39). Poslovno komuniciranje se od drugih vrst komuniciranja razlikuje po tem, da se nanaša na poslovna opravila posameznika, skupine ali organizacije. Pri tem pa ima seveda za cilj doseganje poslovnih rezultatov (Kavčič, 2004, str. 67). 6

14 Poslovno komuniciranje je prav tako pomemben del dejavnosti članov vsake organizacije, namenjeno pa je postavljanju in doseganju ciljev organizacije, torej politiki organizacije. Kot vsako komuniciranje tudi poslovno komuniciranje poteka navzven in znotraj organizacije. Navzven pomeni, da organizacija komunicira iz organizacije v zunanje okolje, znotraj organizacije pa poteka komunikacija med ravnmi v organizaciji (povzeto po Možina, Tavčar in Kneževič, 1995, str. 18). Kohut in Mcfarland Baxter (Kavčič, 2004, str. 67) sta poslovno komuniciranje razčlenila v več skupin in prikazala, kako se poslovno komuniciranje razlikuje od drugih vrst komuniciranja: - Poslovna komunikacija ima praktični namen, kar pomeni, da skuša sporočevalec z namenom doseči posamezni cilj. Poslovni cilj predstavlja dejavnosti organizacije, kot so prodati neki izdelek, prepričati sodelavca, dati ponudbo kupcem in še bi se našlo veliko podobnih primerov. - Poslovna komunikacija odgovarja na konkretna vprašanja, uresničuje konkretni cilj v konkretnih okoliščinah. V sedanjem času in danih razmerah so udeleženci v organizaciji zelo obremenjeni z informacijami najrazličnejših vrst. Prav za to je zelo pomembno, da so informacije kratke, razumljive in nedvoumne. - Poslovna komunikacija mora biti prilagojena prejemniku. Pomembno je, da informacije sporočevalec oblikuje tako, da jih bo prejemnik zlahka razumel. - S poslovnimi komunikacijami se trudimo vzbuditi dober vtis. Menim, da je ta skupina najpomembnejša, saj še vedno, kljub vsemu povedanemu, ima prvi vtis veliko vlogo pri nadaljnjih odločitvah. Sporočevalec želi, da bi prejemnik njegovega sporočila imel o njem in njegovi organizaciji dober vtis. Sporočevalec mora dobro razviti stil sporočanja, ki je optimističen, navdušujoč in tudi prijateljski do nekakšne meje. Pogosto je to, kako nekaj povemo, prav tako zelo pomembno, kot kaj povemo. - Poslovno komuniciranje je tudi ekonomično, saj je čas denar. Poslovna sporočila morajo biti kratka, jasna, natančna in nedvomna. V primeru, da prejemnik prebira razvlečena poslovna pisma, iz katerih komajda izlušči pravo vsebino, lahko postane razdražen, jezen in se lahko odloči, da bo posel raje poiskal drugje, morda v drugi organizaciji. Menimo, da smo sedaj natančneje opisali, kaj je značilno za poslovno komuniciranje in kako se razlikuje od družbenega komuniciranja, ki poteka predvsem bolj sproščeno, v drugačnem okolju. V povezavi s tem je potrebno omeniti tudi vlogo in namen poslovnega komuniciranja, ki sta pomemben del tega kroga. Poslovno komuniciranje poteka v organizacijah in med organizacijami, v katerih delujejo udeleženci komuniciranja pošiljatelji in prejemniki. Smisel organizacij je v ciljnem delovanju in v složnem prizadevanju za doseganje ciljev organizacije. Človek sam malo zmore, skupina ljudi, ki med sabo ne sodelujejo, pa so le goli seštevek. Še le sodelovanje skupine ljudi ali posameznika z ostalimi je sporazumevanje, sporočanje in odgovarjanje, 7

15 skratka komuniciranje. Poslovno komuniciranje je temeljno tkivo, ki povezuje udeležence v organizaciji in med organizacijami (povzeto po Možina, Tavčar in Kneževič, 1995, str. 23). Ob tem pa se seveda moramo zavedati, da ni nikjer napisanega pravila, kdaj, na kakšen način, v kakšnih okoliščinah moramo pravilno in učinkovito komunicirati. Pomembno je, da tako poslovno komuniciramo, da prilagodimo jezik, kulturo, osebnost in še druge množične dejavnike, ki vplivajo v dani situaciji, da bomo komunicirali v prid ciljem organizacije, v kateri smo zaposleni, in tako naredili dober vtis pri našem sogovorniku. Prednostna naloga poslovnega komuniciranja je, da vpliva na posameznika in skupine sodelavcev v lastni organizaciji ter v drugih organizacijah, s katerimi ta posluje oziroma vpliva nanjo. Komuniciranje bo uspešno, če bo vplivalo na stališča in delovanje posameznikov ter skupin tako, da bo organizacija uspešno dosegala zastavljene poslovne cilje (povzeto po Možina, Tavčar in Kneževič, 1995, str. 26). Poznavanje poslovnih ciljev in uspešno zastavljeni cilji organizacije lahko pomembno vplivajo na zaposlene v njej, saj jih to dodatno motivira. Namreč pogosto prihaja do tega, da zaposleni ne poznajo dovolj poslovne stvarnosti oziroma načinov dela za konkurenčnost in nenehno uspešno doseganje poslovnih rezultatov. Zato je velikega pomena, da vodilni v organizaciji seznanijo svoje zaposlene (vodstvene sodelavce, strokovne službe in ostale) z rezultati poslovanja, konkurenčnim položajem organizacije in s kritičnimi dejavnostmi poslovanja (povzeto po Zupan, 1999, str. 6). 2.3 Načini poslovnega komuniciranja Avtorji, po katerih smo opredeljevali glavne definicije, so prepričani, da so najpogostejši načini komuniciranja med ljudmi besedno (ustno in pisno), nebesedno in danes elektronsko komuniciranje. Menedžerji in strokovnjaki komunicirajo zato, da bi informirali svoje notranje in zunanje sodelavce ter partnerje, da bi pri tem pridobili koristne informacije. Pomembno je, da menedžerji zaupajo svojim zaposlenim in slednji tudi svojim nadrejenim ter skupaj diskutirajo o problemih (povzeto po Berlogar, 1999, str. 43) Ustno komuniciranje Sporočevalec govori preprosto, prepoznavno, brez tujk, racionalno, v kratkih in razumljivih stavkih, tako da ga vsi lahko razumejo. Poslušalec si na ta način lahko takoj ustvari določeno mnenje o vsebini in se odzove v skladu s svojim prepričanjem ter svojimi izkušnjami. Sporočevalec je pri komuniciranju uspešnejši in učinkovitejši, če opazuje, kako se poslušalec odziva na njegovo govorjenje o določeni temi, ali sproti dojema povedano in ali ga ta tema sploh zanima. V primeru, da poslušalca tema ne zanima ali jo ne dojema, mora sporočevalec 8

16 spremeniti komuniciranje, da ohrani bistvo povedanega (povzeto po Popovič in Zajc, 2002, str. 40) Pisno komuniciranje Poslovno komuniciranje temelji večinoma na dopisovanju. Prednost tega je predvsem hitrost sporočanja, preprost jezik in hiter odgovor. Seveda morajo biti sporočila pisana po pravopisnih pravilih, lepo oblikovana, obravnavana tema mora biti jasno napisana in pravočasno odposlana (povzeto po Popovič in Zajc, 2002, str. 46). Imamo pa tudi nekaj prednosti in slabosti. Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič (2004, str. 54) pravijo:»da so pisne komunikacije bolj dodelane, logične in jasne kot govorne, saj pošiljatelj praviloma premisli, kaj bo napisal, saj ve, da bo zapis sporočila pričal, da je bilo poslano z jasno določeno vsebino in nič drugače.«slabost pisnega komuniciranja je, da je potrebno precej časa za nastanek končne oblike sporočila. Poročevalec v eni uri govorjenja namreč pove veliko več informacij kot v eni uri pisanja. Govorjenje je pač hitrejše od pisanja. Prav tako se lahko pri govornem komuniciranju prejemnik hitreje odzove kot pri pisnemu, saj pri pisnemu komuniciranju pošiljatelj ne ve ali je prejemnik dobil sporočilo in ali ga je razumel tako, kot je želel pošiljatelj (povzeto po Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič 2004, str ) Nebesedno komuniciranje Že sama beseda nam pove, da gre za nekaj, za kar ne potrebujemo besed, pisanja ali česa drugega. Je pa res, da nebesedno komuniciranje vedno spremlja ustno komuniciranje. Pod nebesedno komuniciranje spada govorica telesa, obleka, prostor in čas. Ferjan (1998, str ) pravi, da govorico telesa obsega proksemika položaj in gibanje ljudi v prostoru, držo in hojo ljudi, poleg tega govorica telesa obsega še gestikulacijo (kretnje rok, nog, glave) in mimiko (izraz obraza, oči) (Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič (2004, str. 57). Ti nebesedni znaki so najpogosteje opaženi. Tukaj moramo biti res previdni, saj lahko že kretnje nog, rok in glave kažejo na odkritost in poštenost, podrejenost in gospodovalnost. Pri nebesednem komuniciranju so vsa sporočila neposredna, zelo natančna in hitra, zato ni naključje, da človek spozna bistveno več sporočil iz govorice telesa in intonacije glasu kot pa iz pristne vsebine sporočila (Rozman, Kovač in Koletnik, 1993, str. 229). Govorica telesa je enakopravna govorici možganov. Temu se ni mogoče izogniti, saj telo govori, tudi ko si mi tega ne želimo (Brajša, 1994, str. 57). 9

17 Nekaj zanimivih dejstev, ki se jih sami ne zadevamo, vendar jih vseeno počnemo med komuniciranjem z ostalim sogovornikom ali v skupini več sogovornikov so opisali Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič (povzeto po 2004, str ): - Proksemika: Ljudje si lastimo bližnji prostor in odganjamo vrinjence. Službeno komuniciranje in javen nagovor sta v različnih kulturah različna, ob tem pa vendarle odločena. Pri stoji pazimo, da ne slonimo na pohištvu, se ne dvigamo na prste enkrat ali večkrat, saj to pomeni ošabnost, negotovost ali oblast. Pri hoji pazimo, da nimamo sklonjene glave, zamišljene hoje, ozkih zamahov rok ali roke na hrbtu, saj so vsa ta dejanja takšna, ki dajo vtis naivnosti, napihnjenosti in zamišljenosti. Poleg hoje je pomembno še sedenje, saj velikokrat nismo pozorni, kako sedimo in kaj s tem sporočamo. Ni priporočljivo sedeti na sprednjem robu sedala, saj sporočamo, da se pripravljamo na odhod. Prav tako noge ovite okoli nog stola sporočajo negotovost in iskanje opore. Najboljše sedenje je takšno, da imamo malo razprta kolena in stopala na tleh, saj s tem sporočamo, da zbrano spremljamo razgovor in smo naravnani k ciljem ter govornikom. - Gestikulacija: Nog ni priporočljivo nenadno križati, saj nam to sporoča, da je to za njih odpor in kritična točka. Dvignjene rame sporočajo strah in grozo, spuščene pa breme odgovornosti. Najprimernejše so oglate, saj sporočajo, da smo pripravljeni na odgovornost. Kar se tiče rok, prstov in dlani je veliko kretenj, ki imajo napačen pomen za sogovornika. Najbolje so razprte roke, saj dajemo vtis dobrodošlice in zaupanja, vse ostale kretnje z rokami so mišljene kot nadutost, ošabnost, situacijske zadrege in podobno. Podobno je s prsti in dlanmi. Udarec z dlanjo po čelu, stisk roke z desnico in kratek dotik sogovornika pomenijo pozitivne stvari za sogovornika, vse ostalo, kar počnemo in mislimo, da je tako prav, je žal napačno, saj si na takšen način sogovornik ustvari napačen vtis o nas in naši govorjeni tematiki. - Mimika: Oči in usta tudi povedo veliko o nas. Pri očeh je najpomembneje, da gledamo v oči, saj to pomeni, da smo samozavestni in odkriti. Vse ostalo, kar počenemo s pogledom, obrvmi, je vzeto za slabo. Tudi usta nam marsikaj sporočajo, zato tudi pri teh ni previdnost odveč. Kot smo že ugotovili, da ni mogoče ne komunicirati, saj dejstva kažejo, da veliko povemo kar z nebesedno komunikacijo. Čeprav v poslovnem komuniciranju le na videz prevladuje besedno komuniciranje pisno in govorno; raziskave kažejo, da komaj 7 odstotkov zvoka (ritem, glasnost), 38 odstotkov govora in kar 55 odstotkov pa pripada nebesednemu komuniciranju. Slednje obsega govorico telesa (držo, kretnje, mimiko, pogled). Za racionalne sestavine prevladuje besedno komuniciranje, za emocionalne sestavine je delež nebesednega komuniciranja tudi 93 odstoten, kar prikazuje spodnja slika (povzeto po Možina, Tavčar in Kneževič, 1995, str. 47): 10

18 KOMUNICIR- ANJE BESEDNO 7 % NEBESEDNO 93 % GOVORNO PISNO GOVORICA TELESA PROSTOR ČAS VONJ OTIP Slika 2.1: Načini komuniciranja Vir: Možina, Tavčar in Kneževič, 1995, str. 46. OSEBNI PREDMETI OBLEKA Ob vsem tem moramo vedeti, da so posamezniki, ki se preprosto ne morejo sporazumeti neposredno z besedo, ampak se lažje sporazumevajo nebesedno, torej z držo, kretnjo, mimiko obraza (povzeto po Kristančič, 1995, str. 22). Menimo, da če bi menedžerji, poslovodje in strokovne službe pogosto o tem razmišljale, kako katero temo predstaviti svojim zaposlenim, ne bi prišlo do ovir v poslovnem komuniciranju in do napačne interpretacije povedanega. 2.4 Metode in tehnike komuniciranja Poznamo več metod in tehnike komuniciranja, ki jih uporabljamo na različnih področjih (slika 2.1). 11

19 METODE IN TENIKE KOMUNIICRANJA KRITIKE/POHVALE INTERVJU POROČILA DISKUSIJE POUČEVANJE PREDAVANJE GOVORNIŠTVO TELEFONIRANJE DELEGIRANJE ODLOČANJE Slika 2.2: Metode in tehnike komuniciranja Vir: Ferjan, 1998, str. 20. S pomočjo komunikacijksih metod in tehnik se spretnost komuniciranja s strankami samo razvija in nadgrajuje. Kajti govornik spoznava govorico telesa, uporablja orodja za preverjanje razumljivosti,poglablja empatijo in percepcijo (Tela vital, d. o. o, b. l.). 2.5 Načela uspešnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja V tem poglavju se bomo osredotočili predvsem na načela uspešnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja. Spoznali bomo deset načel, ki pripomorejo k uspešnejšemu poslovnemu komuniciranju. Raziskave so pokazale, da na človekovo osebno srečo in zadovoljstvo v veliki meri vpliva kakovost odnosov, tako zasebnih kot poslovnih. Ključ do dobrih odnosov pa je ravno učinkovita komunikacija (Kos, 2007). Mumel (2012, str. 70) pravi, da so načela poslovnega komuniciranja načela, ki nam pomagajo pri oblikovanju pisnih in ustnih sporočil, predvsem pa napotki za izbiro vsebine in oblike 12

20 sporočil, prilagojenih namenu in sprejemalcu sporočila. Zagotovo pa drži, da uporaba teh načel sama po sebi še ne pomeni, da bomo v komuniciranju uspešni, bi pa neuporaba teh načel pripeljala do neuspeha. Menimo, da načela poslovnega komuniciranja veliko pripomorejo k zmanjšanju ovir v komuniciranju. Organizacije imajo po našem mnenju največ težav prav z organizacijskimi ovirami, ki bi jih po našem predvidevanju lažje odpravili ali zmanjšali prav z upoštevanjem načel uspešnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja. Obstaja deset načel, ki se lahko smiselno uporabljajo za pisno, ustno in drugo obliko komuniciranja (Lahiff in Penrose v Mumel, 2012, str ): - Načelo 1 taktnost: Bodite obzirni in uporabljajte primerno raven jezika. Upoštevajte intelektualno raven sprejemnika. Usmerite se na posameznika. Izogibajte se spolnemu razlikovanju. Izogibajte se žaljivemu jeziku. Upoštevajte bralčevo zaznavanje. - Načelo 2 osebnost: Bodite osebni usmerjeni k sogovornikovem interesu in koristi. - Načelo 3 pozitivnost: Bodite pozitivni, poudarite pozitivna dejstva, ustvarite pozitivno klimo ter dobro ime. - Načelo 4 aktivnost: Aktivni način pisanja in govorjenja je bolj živahen, močan, zato se pogosteje uporablja. - Načelo 5 razumljivost: Bodite jasni in razumljivi, stavek naj vsebuje samo eno misel in ne dveh hkrati. - Načelo 6 skladnost: Govorec ali pisec naj doseže logično zaporedje in povezavo med mislimi v sporočilu, dokumentu. - Načelo 7 jasnost: Jasnost pomeni, da to, kar pišemo ali govorimo, je razumljivo sogovorniku ali bralcu. Izogibamo se tehničnemu žargonu, saj lahko pride do težav v razumevanju. Druge nepoznane besede, čeprav niso žargon, prav tako povzročajo nerazumevanje, zato se jih izogibajmo. Uporabimo uvodne odstavke. - Načelo 8 jedrnatost: Povemo samo, to kar želimo povedati, ne dolgovezimo. Kratko in jedrnato sporočilo je precej lažje za branje kot dolgo. - Načelo 9 berljivost: 13

21 Pomembno je, da se prejemnik sporočila ne zmeni kaj veliko za slog pisanja, saj v nadalje ne bo več pozoren na pomen sporočila. - Načelo 10 slovnična korektnost: Slovnično pravilno pisanje zvišuje kredibilnost pošiljatelja. Zavedati se moramo, da je slovnica embalaža, ki pomaga prodajati naše ideje. Poznavanje načel uspešnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja je pomembno za organizacije, saj bodo le tako ohranili uspešno notranje komuniciranje in tudi zunanje ter doprinesli organizacijam uspešno zastavljene cilje.»poslovno komuniciranje je uspešno takrat, ko doseže cilj in je usklajeno z drugimi dejavnostmi podjetja«(števančec, 2008, str. 6). 14

22 3 OVIRE POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA V tem poglavju bomo predstavili ovire poslovnega komuniciranja in razloge, ki so privedli do nastale situacije. Vemo, da komuniciranje v organizacijah poteka neprestano, bodisi med ravnmi organizacije ali med organizacijami. Dejstvo je, da vsi komuniciramo z nekim namenom, ciljem in da je umetnost komunikacije biti razumljen. Ker žal ne prihaja do tega, se soočamo z vse več ovirami pri poslovnem komuniciranju. Tukaj se pokaže vloga menedžerja in njegovo poznavanje premagovanja komunikacijskih ovir. Dejstvo je, da je uspeh njegove organizacije odvisen prav od dobre in uspešne komunikacije (povzeto po Možina in Damjan 1994, str. 570). Erčulj in Vodopivec (1999, str. 7) pravita, da je sposobnost sporazumevati se jedro vseh skupnih prizadevanj v vsaki organizaciji, saj se je prav zaradi slabe komunikacije pretrgala že marsikatera poslovna zveza. Prav tako gre za precejšnje podcenjevanje tako zaposlenih kot pomena in možnosti komuniciranja, saj prave poslovne uspešnosti ne bo, če se zaposleni počutijo zapostavljeni, če obupajo nad neučinkovitostjo kanalov komuniciranja navzgor in neodzivnostjo na pobude ter predloge (Argumenti govorijo glasneje kot besede, 1998). Zaposlenim v organizacijah veliko pomeni prijetna klima znotraj organizacije in nadvse uspešno komuniciranje med zaposlenimi. Mnogokrat pa komuniciranje ne poteka tako učinkovito, kot bi si želeli. Nekateri avtorji pravijo oviram tudi motnje v komuniciranju. 3.1 Vrste ovir poslovnega komuniciranja Prav zaradi nastajanja vse pogostejših ovir v poslovnem komuniciranju v organizacijah se bomo pri tem poglavju osredotočili na vrste ovir v poslovnem komuniciranju, ki jih definirata Mumel in Kavčič.»Komunikacijski proces se srečuje s številnimi ovirami. Kot komunikacijsko oviro označujemo vsak dejavnik, ki zmanjšuje natančnost prenosa sporočila, prepreči, da bi bilo sporočilo sprejeto, ali povzroči, da je napačno razumljeno«(kavčič, 2008, str. 23). Komuniciranje je odvisno od vrste dejavnikov in procesov. Verjetno je, da imata udeleženca v komunikaciji različna stališča, izkušnje in komunikacijske spretnosti. Vendar to še ne pomeni, da komuniciranje in razumevanje ni možno. Bogastvo v komunikacijskih izkušnjah doprinese ravno zavedanje za te razlike (povzeto po Mumel, 2012, str. 44). Glede vrst ovir, ki se pojavljajo v poslovnem komuniciranju, se komunikacijska literatura veliko ukvarja s tem problemom. Različni avtorji pa omenjajo različne sezname komunikacijskih ovir, uporabljajo različne definicije in pri tem dajejo tudi različne možne rešitve za odpravo teh ovir (povzeto po, Kavčič, 2008, str. 23). 15

23 V nadaljevanju smo predstavili ugotovitve glede komunikacijskih ovir, ki jih srečamo pri Kavčiču (2008, str ) in Mumelu (2012, str ). Mumel (2012, str ) kot ovire v poslovnem komuniciranju opredeljuje selektivnost zaznavanja, pričakovanja, motive in interese, izkrivljanje in šum Selektivnost zaznavanja»eden pomembnejših procesov pri komuniciranju je zaznavanje. Zaznavanje je proces, s katerim s pomočjo čutil zbiramo podatke, jih selekcioniramo, razvrščamo, organiziramo in interpretiramo v možganih ter oblikujemo smiselna in skladna sporočila«mumel (2012, str. 44). Selektivno zaznavanje pomeni, da iz okolja izbiramo tiste, ki so za nas pomembni, in tiste, ki so za nas nepomembni, jih lahko mirno prezremo. Pozornost posvetimo enemu dražljaju, na katerega se osredotočimo. Ker pa med tem časom prihajajo vedno novi in novi dražljaji, nas ti lahko kadarkoli pritegnejo ali odtegnejo našo pozornost Pričakovanja Glede na naše prejšnje izkušnje se izoblikujejo pričakovanja. Bistvo je, da vplivajo na naš odziv ob nekem dražljaju. Mogoče gre za situacijo, ki smo jo že doživeli v preteklosti, vendar so dražljaji sedaj enaki in podzavestno pojav zaznamo kot takšen takrat takšnega, kot smo pričakovali, glede na pretekle izkušnje. Naš razum bo izločil podatke, ki se ne skladajo, in zapolnil manjkajoče podatke tako, da bo predstavil takšno sliko, kot smo jo dejansko pričakovali (povzeto po Mumel, 2012, str. 44) Motivi in interesi Obnašamo se tako, da zadovoljimo naše potrebe, želje in namen. Ljudje imajo potrebo po številnih čustvih, hrani, neodvisnosti in še po mnogih drugih stvareh. Na telesni ravni se kažejo kot želje. Gre za to, da je naša pozornost usmerjena k tistim sporočilom, za katera mislimo, da so potrebna za zadovoljevanje potreb v nekem trenutku. Dražljaji, ki so povezni z zadovoljitvijo potrebe, so močneje opaženi, kot tisti, ki niso povezani s potrebo. Pomembno je, da sporočamo sogovorniku tisto, za kar imamo motiv in interes, le tako bo posel uspel. Kavčič (2008, str. 23) pravi, da je možno komunikacijske ovire deliti glede na vzrok: - tehnološko pogojene in - pogojene s človeškim dejavnikom. 16

24 Tehnološko pogojene komunikacijske ovire so tiste, ki jih povzroča uporabljena tehnologija pravimo jim tudi šumi v komunikacijskem procesu. Ta dejavnik je bil moteč pred leti, saj danes živimo v obdobju, v katerem je prisotna visoka stopnja razvitosti komunikacijske tehnologije. Prenos informacij poteka bistveno hitreje in natančneje. Kljub vsemu še vseeno prihaja do ovir, saj je vse več vidikov komunikacijskega procesa, da je tehnologija zmogljivejša, kot pa so zmogljivi udeleženi ljudje. Drugi del ovir, ki jih delimo glede na vzrok, pa so komunikacijske ovire, pogojene s človeškim dejavnikom. Gre predvsem za ovire, ki jih bodisi posredno ali neposredno povzročajo ljudje, udeleženci v komunikacijskem procesu. Te so številne, pogosto tudi niso neposredno vidne. Avtorja Rouse in Rouse (v Kavčič, 2008, str. 24) sta jih nadalje razdelila v tri skupine: 1. Sociokulturne ovire. 2. Psihološke ovire. 3. Organizacijske ovire. Sociokulturne ovire se pojavljajo v skupinski, organizacijski ali širši kulturi. Tukaj gre predvsem za zunanji dejavnik, ki ima vpliv na posameznika. Kultura je tisti dejavnik, ki ima močan vpliv na vedenje posameznika. Gre za norme in vrednote, ki jih posameznik sprejme v procesu primarne in sekundarne socializacije. Na podlagi tega se posameznik pogosto ne zaveda svojega vedenja, komuniciranja, saj ima v sebi»pravila«, ki mu velevajo, kaj je prav, kaj je narobe, kdo mora, sme ali ne sme. Kljub temu da se tega ne zaveda, pa to vpliva na njegovo komuniciranje s sodelavci, nadrejenimi in organizacijo. Med sociokulturne komunikacijske ovire štejemo predvsem: - Skupinsko enoumje je pojav, ko pri odločanju prevlada želja po soglasnosti. Pogosto se izvaja pritisk večine članov skupine na posameznika ali manjšino, ki morda misli drugače. To privede do tega, da se ne trudijo z iskanjem novih idej, analiz in primerjav, kar vpliva kasneje lahko tudi na uspešnost organizacije. Prav tako se izogibajo izražanju razlik med njimi in dajanju različnih predlogov, ki so temeljni za odnose in komunikacijo med zaposlenimi v organizaciji. Ta pojav je značilen za skupine in time, ki že dalj časa delajo skupaj, ter organizacije, ki obsežneje uporabljajo timsko delo. - Konfliktne vrednote in prepričanja med udeležence v komunikacijskem procesu doprinesejo toliko različnosti, da lahko ovirajo ali celo onemogočijo komuniciranje. - Stereotipi in etnocentrizem. Pri stereotipih gre za lastnost, da posameznike porazdeljujemo po različnih skupinah. Lahko gre za porazdelitev glede na spol, narodnost in podobno ali pa za pripisovanje skupine lastnosti v smislu, da so pripadniki teh lastnosti skupine enaki ali podobni. To vpliva na nas tako, da posameznika ne vidimo kot posameznika, ampak kot pripadnika neke skupine. Etnocentrizem je pogled na svet, po katerem je skupina, ki ji pripadamo, središče vsega, in druge skupine primerjamo z našo skupino. Nadalje to pomeni, da druge skupine štejemo za slabše od naše, našo skupino štejemo za najboljšo v vseh pogledih. Izraža se v treh stopnjah, in sicer kot izražanje nezanimanja za pripadnike drugih 17

25 kultur, omejevanje stikov s pripadniki drugih skupin in izražanje sovražnih čustev do drugih skupin. - Jezik in žargon. Pri jeziku so najpogostejše napake, ker pride do napačnega razumevanja. Učinkovito komunikacijo onemogoči nepoznavanje jezika. Gre za to, da ima lahko organizacija za določen izraz ali posamezne besede drugačen pomen. Žargon je tehnični jezik posameznega poklica ali organizacije. Ta jezik poznajo in razumejo le zaposleni v organizaciji. Psihološke ovire so značilne za posameznike, ki so povezani z razumskim in čustvenim stanjem. Imamo jih več vrst, vendar so najpogostejše naslednje: - Omejena racionalnost. Posameznik, zaposlen v organizaciji, se dnevno srečuje z veliko količino informacij in skoraj nemogoče je, da bi lahko vse sprejel in predelal. Temu pravimo človekova spoznavna kapaciteta. Količina informacij, ki jih lahko sprejme, je omejena. - Selektivna percepcija. Vsak od nas vidi stvari po svoje. Na podlagi percepcije zaključujemo, da je nekaj pomembno in drugo manj pomembno. - Pomanjkljiv spomin. Vsaka komunikacija je pogojena s prejšnjo komunikacijo, zato lahko hitro pozabimo, kaj je bila tema prejšnje komunikacije. - Pomanjkljivo poslušanje. Slabo poslušanje pripelje do slabega spomina. Pogosto se dogaja, da mislimo na drugo temo, ko poslušamo sogovornika. - Vpliv čustev. Tukaj gre predvsem za sekundarna čustva, ki so pogojena z mišljenjem (kot upanje, spoštovanje). Značilen vpliv čustev je nezaupanje v vir informacij, ki jih dobi posameznik. Organizacijske ovire so predvsem vezane na strukturo, velikost, odnose itd. organizacije. Najpogosteje se organizacijske in psihološke ovire povezujejo med sabo, delujejo kumulativno. Najpogostejše so naslednje: - Informacijska preobremenjenost. Je posledica prevelike količine informacij za zaposlenega v organizaciji. Kot je bilo že omenjeno, človekova sposobnost sprejemanja in predelave informacij je omejena. Do teh težav prihaja vse pogosteje, saj so novi komunikacijski kanali, kot je e-pošta, kjer se nabiralnik sporočil zelo hitro polni. - Tekmovanje sporočil. To se zgodi zaradi preobremenjenosti posameznika s sporočili in ga prisili v dejanje, da mora zbirati med pomembnimi in manj pomembnimi sporočili. Pregledal bo samo pomembne in pri tem morebiti izpustil kakšno pomembno informacijo. - Popačenje sporočil. Tukaj se prepletajo psihološke ovire z organizacijskimi. Večstopenjsko prenašanje informacij je zelo slabo, saj lahko privede do deformiranega sporočila, saj pri vsaki osebi lahko pride do nenatančnega kodiranja, vpletanja čustev, itd. Tudi menedžerji imajo pri tem veliko vlogo, sploh v podjetjih, kjer je poudarek na hierarhiji, saj lahko selekcionirajo informacije, ki jih posredujejo nadrejenim, ampak 18

26 posredujejo jih le izbranim oddelkom in ne organizaciji kot celoti. Popačenje informacij je lahko namerno kot tudi filtriranje informacij. - Konflikti sporočil. Gre za nekonsistentnost sporočil posameznika v različnem časovnem obdobju. Lahko gre za to, da je pozabil, kar je govoril, ali da so njegovi nadrejeni spremenili stališča in je pozabil obvestiti zaposlene o spremembah. - Komunikacijska klima. Odseva vzdušje zaposlenih v organizaciji, medsebojne odnose, odnose med nadrejenimi in podrejenimi ter odnos organizacije do zaposlenih. Dejstvo je, da je klima povezana z zadovoljstvom zaposlenih, to pa s produktivnostjo posameznika ali skupin. - Strukturni problemi. Mišljen je vpliv organizacijske strukture na komunikacijski proces v organizaciji. Iz čim več organizacijskih ravni je organizacija sestavljena, mnogo težje je komunicirat. Prihaja do popačenja pri prenosu med več prejemniki in ravnmi, pri čemer se informacije lahko zgubijo. Problem je tudi, ker skupine posameznega oddelka znotraj več komunicirajo kot skupaj z vsemi oddelki funkcij organizacije. To je oddelčna organizacijska struktura. Tudi geografsko raztresena organizacijska struktura je slaba, saj so oddaljeni drug od drugega. Oba avtorja sta nam opredelila na nek način enake ovire, ki se pojavljajo v poslovnem komuniciranju, razlika je samo v klasifikaciji, ker uporabljata različne kriterije za opredeljevanje vrst ovir. Uspešno komunikacijo ovirajo: - neugodna psihična in fizična stanja posameznikov (utrujenost, bolezen, nelagodje, stres, depresija, napetost), - neusklajena besedna in nebesedna sporočila (z besedami govorimo eno, z dejanji drugo), - nedostopnost do določenih informacij (na primer nadrejeni ni seznanjen s pomembnim dejstvom), - odsotnost povratnih informacij (ne dobimo ali nočemo sprejeti sporočila, kako nas drugi razumejo), - slabo poslušanje, - strah pred odkrito komunikacijo (bojimo se povedati svoja mnenja, občutke), - izzivalne fraze, - nekatere teme (o katerih se ne želimo pogovarjati) in - najrazličnejše situacije (povzeto po Fink, Goltnik Urnaut in Števančec, 2009, str. 23). 3.2 Vpliv ovir na poslovno komuniciranje in reševanje teh ovir Podrobneje bomo v naslednjih podpoglavjih pogledali, kakšne so možnosti za reševanje ali odpravo ovir, ki nastanejo pri poslovnem komuniciranju. 19

27 3.2.1 Vpliv ovir Na ljudi, zaposlene v organizaciji, se vpliv ovir vidi tako, da so pri svojem delu neproduktivni in ne dosegajo ciljev organizacije. Prav tako slej ko prej začne organizacija nazven delovati neproduktivno, saj lahko zaradi kopičenja nastajajočih ovir zaposleni zamujajo s svojimi obveznostmi Reševanje ovir poslovnega komuniciranja V današnjih težkih časih obstaja veliko komunikacijskih ovir, s katerimi se soočamo vsi, ne samo organizacije. Da bi prišlo do čim manj tovrstnih težav z ovirami, se je potrebno soočiti s temi ovirami in s tem zagotoviti nemoteno ter učinkovito poslovno komuniciranje. V nadaljevanju nas zanima reševanje ovir in kako jih lahko premagamo. Možina in Damjan (1994, str. 573) predstavljata sedem različnih načinov premagovanja ovir v komunikaciji: 1. Uravnavanje pretoka informacij. Zavedati se moramo, da lahko preveč informacij menedžerjem občasno škodi. Poskrbeti je treba, da ne pride do informacijske zasičenosti, da se samo vodilnim preda res najpomembnejša novica, saj ni učinka, da podjetje pošilja poročilo na več straneh, ker je pomembno le bistvo. 2. Spodbujanje povratnih informacij. Gre za stopnjo razumljivosti pomembnih informacij, ki se jih da preverjati glede na povratna sporočila. To se ne počne pogosto. Pomembno je, da spremljamo, kako naše govorjenje vpliva na sogovornike. 3. Uporaba preprostega jezika. Iz tega razloga, ker večinoma vodilni pošiljajo sporočila svojim podrejenim oziroma vsem zaposlenim, se svetuje preprost jezik. 4. Aktivno poslušanje. Predvsem za menedžerje je pomembno, da so dobri retoriki in pa seveda poslušalci. Vedno bolj se udeležujejo ne samo tečajev retorike, ampak tudi tečajev aktivnega poslušanja. 5. Zadrževanje negativnih čustev. Zelo pomembno je, da znajo predvsem menedžerji zadrževati negativna čustva, saj bi lahko nevede popačili sporočilo in bi s tem imeli težave pri prejemniku sporočila, saj bi si lahko nekatere stvari narobe interpretirali. Svetuje se, da v primerih, ko so prisotna negativna čustva, da se prekine komunikacija. 6. Uporaba neverbalnih znakov. Izrednega pomena je, da pošiljatelj, ko poudari bistvo sporočila, še vso zadevo podkrepi z neverbalnimi znaki. Le tako bo preprečil, da ne pide do dvoumnih sporočil. 7. Uporaba neformalnih komunikacijskih poti. Po teh poteh se pogosto prenašajo govorice in druge informacije, ki vnašajo nemir med zaposlene in posledično zmanjšajo organizacijsko uspešnost. Ne morejo jih odpraviti menedžerji, lahko pa se vključijo v neformalni način komuniciranja in s tem pripomorejo, da bodo do zaposlenih pravočasno prišle pomembne in natančne informacije. 20

28 Obravnavali smo že sedem načinov za premagovanje in reševanje ovir v poslovnem komuniciranju. Proučili pa bomo še nekatere načine, ki so jih opisali drugi avtorji in organizacije. Spletna organizacija (Management Study Guide, b. l.) ima opisanih še nekaj načinov za reševanje ovir: 1. Odprava razlik v dojemanju. Organizacija je dolžna zagotoviti sebi in vsem zaposlenim, da delajo učinkovito na delovnih mestih. Potrebno bi bilo opraviti kakšne treninge uvajanja programa, da bi razumeli vsi zaposleni in ne bi prihajalo do ne dojemanja. 2. Enostavna organizacijska struktura. Bolj so enostavne organizacijske strukture, bolj bo učinkovita komunikacija. Čim so bolj zapletene in imajo številne hierarhične ravni, se zmanjšuje učinkovito komuniciranje. 3. Konstruktivne povratne informacije. Potrebno se je izogibati negativnim povratnim informacijam. Le konstruktivne povratne informacije bodo pripeljale do učinkovitega komuniciranja med nadrejenimi in podrejenimi. Menedžerji, strokovne službe in poslovodstvo bi se moralo posluževati teh rešitev, ki so dejansko brez kakšnih posebnih delavnic in treningov, ki so plačljivi in tudi organizacijo zelo veliko stanejo. Po Mumeljnu (2012, str ) je najpomembnejše razumevanje med pošiljateljem in prejemnikom. V primeru, da dobro razumeta drug drugega, zlahka odkrijeta oviro v komuniciranju in prav razumeta nepopolno ali izkrivljeno sporočilo. Primerno se lahko reši tudi obilnost (redundanca) sporočanja, da ne prihaja do prevelike količine informacij z večjimi sporočili z različnimi možnostmi: sporočilo se lahko prenaša z večjo količino informacij brez ponavljanja ali prenaša količino sporočila z manjšo količino in ga večkrat ponovi oziroma lahko izbira med prvo in drugo možnostjo. Pomembno je, da se zavemo, da so ovire v poslovnem komuniciranju prisotne in tudi precej nevarne za samo organizacijo. Da ovire odpravimo in premagamo je potrebno imeti veliko časa. Obstajajo tudi naslednji načini premagovanja komunikacijskih ovir (povzeto po Fink, Goltnik Urnaut in Števančec, 2009, str. 23): - uravnavanje pretoka informacij (menedžerji so običajno obremenjeni s preveliko količino informacij, čemur se lahko izognejo, če jih podrejeni obveščajo le o tistem, kar je neobičajno, pomeni izjemo), - spodbujanje povratnih informacij (preverjamo, kako so nas sogovorci razumeli), - redundantna sporočila (sporočilno bogata, posredovana na več različnih načinov, ponavljajoča se), - uporaba preprostega jezika (premalo tujk in strokovnih izrazov), 21

29 - aktivno poslušanje, - zadevanje negativnih čustev in vzdrževanje zaupnega ozračja, - uporaba neverbalne komunikacije, predvsem usklajena besedna in nebesedna komunikacija, - spoznavanje zornega kota sogovorca, - izbor primernega komunikacijskega kanala in - uporaba neformalnih komunikacijskih poti (možnost za pravočasno posredovanje pomembnih, točnih, smiselnih informacij). Poleg ponujenih rešitev in odprav ovir v poslovnem komuniciranju imamo danes res številčne delavnice in treninge komuniciranja. Vsi zaposleni v organizaciji, po našem mnenju, bi se morali vsaj enkrat letno udeležiti kakšnega seminarja na to temo, delavnice ali treninga. Tako bi izboljšali lastno komunikacijo in ugotovili, da je marsikatero prepričanje zmotno in bi uspešno sledili ciljem organizacije ter osebni uspešnosti. Poleg seminarjev, delavnic in treningov pa imamo tudi nevrolingvistično programiranje (v nadaljevanju NLP), ki je zbirka orodij in metod za spretnost sporazumevanja in vplivanja. 3.3 Nevrolingvistično programiranje Ob pregledovanju možnosti za odpravo ovir v poslovnem komuniciranju smo se seznanili z nevro-lingvističnim programom (NLP), ki je nekakšen proces modeliranja, vzorcev, tehnik in spretnosti, s katerim se odkrijejo načini za uspešno poslovno komuniciranje. Verjamemo, da bi našim organizacijam pripomoglo k uspešnejši komunikaciji, zato smo ga v nadaljevanju podrobneje predstavili.»nlp je umetnost in znanost osebne odločnosti. Je umetnost, ker vsakdo vnese svojo enkratno osebnost in slog v to, kar počne. Tega se nikoli ne da ujeti v besede ali tehniko. Je tudi znanost, ker obstajata metoda in proces za odkrivanje vzorcev, kakršne uporabljajo izjemni posamezniki na različnih področjih«(o`connor in Seymour, 1996, str ). NLP, okorna fraza, ki vsebuje tri preproste zamisli (povzeto po O`Connor in Seymour, 1996, str. 24): - NEVRO pomeni temeljno zamisel, da vse naše vedenje izvira in nevroloških procesov vida, sluha, vonja, okusa in dotika. - LINGVISTIČNI pomeni, da jezik uporabljamo za urejanje svojih misli in vedenj z namenom, da bi komunicirali z drugimi. - PROGRAMIRANJE se nanaša na načine, ki jih lahko zberemo, za učinkovito organiziranje svojih misli in dejanj. Proces zajema modeliranje, vzorce, spretnosti in tehnike, s katerimi odkrijejo načine za uspešno poslovno komuniciranje, osebni razvoj in pospešeno učenje. Vsakdo živi v svoji enkratni resničnosti, ki temelji na njegovih čutnih vtisih in individualnih izkušnjah. Le en del, 22

30 ki ga lahko zaznamo, filtriramo s pomočjo svojih enkratnih izkušenj, kulture, jezika, prepričanj in to je potem naš model sveta. Največkrat se nam to dogaja, ko komuniciramo z drugim človekom, zaznavamo njegov odziv in nanj odgovarjamo s svojimi mislimi in čustvi. Komuniciramo z besedami, kvaliteto glasu, držo, obrazno mimiko in kretnjami. Običajno posredujemo sporočilo, tudi če nič ne rečemo, saj je komunikacija veliko več kot besede, ki jih izgovarjamo. Govorica telesa in ton glasu ogromno prispevata k pomenu tistega, kar povemo, zato se po navadi natančni podatki razlikujejo, saj je pomembno, kako jih povemo. Raziskave so pokazale, da kar 55 odstotkov vtisa določenega z govorico telesa drže, kreten in očesnega stika, 38 odstotkov z barvo glasu in samo 7 odstotkov z vsebino predavanja ali predstavitve (»Inference of Attitudes form Nonverbal Communication in Two Channels«v The journal of Counselling Psychology, št. 31 v O`Connor in Seymour, 1996, str ). Glavno načelo za učinkovito sporazumevanje je pomen komunikacije v odzivu, ki ga dobimo. Tukaj gre predvsem za razumevanje sogovornika oziroma njegovih kretenj, premikov dela telesa in obrazne mimike, saj lahko takoj vidimo ali nas razume, kaj mu govorimo ali ne. NLP je sposobnost, da se učinkovito odzovete drugim in pri tem razumete ter spoštujete njihov model sveta. Lahko bi rekli, da je komunikacija nekakšna zanka, kar počnemo, vpliva na sogovornika in obratno, kar počne on, vpliva na nas. Pomembno je, da vzpostavimo dober stik in da se zavedamo učinkov, ki jih ustvarjamo, ko komuniciramo, ker vplivamo s tem na sogovornika. NLP tehnike so nevtralne, kako jih uporabljamo in kaj uporabimo je odvisno od spretnosti in namena s tistim, s katerim komuniciramo. Stik in razumevanje sta bistvenega pomena za ustvarjanje ozračja zaupanja in sodelovanja, kar je bistvo pri poslovnem komuniciranju, saj skušamo narediti ozračje zaupanja in sodelovanja. Želimo doseči določen cilj organizacije s pomočjo komuniciranja (povzeto po O`Connor in Seymour, 1996, str ). Raziskave kažejo, da je spretnost učinkovitega komuniciranja ključen dejavnika za uspeh. Način, kako ljudje komuniciramo, je zelo oseben, zato nimamo definicije, po kateri bi se vsi enako ravnali. Vedeti moramo, da ima vsak posameznik sposobnosti, znanja in osebne lastnosti, ki ga odlikujejo v komunikaciji. Pomembno je, da vemo, da lahko svoje sposobnosti komuniciranja še izpilimo na najboljše, tako da nam tudi sporazumevanje z najzahtevnejšimi sogovorniki ne povzroča več težav. Prav to pa nam omogočajo treningi in delavnice NLP-ja (povzeto po Candor Dominko, b. l.). V nadaljevanju bomo predstavili nekaj NLP-jevih temeljev. Izpostavili bomo najpomembnejše, ki predstavljajo velik pomen za organizacijo Dober stik Dober stik je v NLP-ju bistvenega pomena, s katerim uspemo vzpostaviti dobro komunikacijo. Komunikacija poteka nemoteno, če sta človeka v neposrednem stiku in se njuni govorici telesa in besede ujemajo. Tisto, kar povemo, lahko stik ustvari ali uniči, vendar 23

31 to predstavlja samo sedem odstotkov komunikacije. Pomembnejši sta govorica telesa in barva glasu. Komunikacijo lahko primerjamo s plesom, kjer se soplesalca vzajemno odzivata na gibe, jih v zrcalni sliki ponavljata. Ujeta sta v ples vzajemnega odzivanja, njuni govorici telesa se dopolnjujeta in enako se dogaja, kadar komuniciramo s sogovornikom. Uspešni ljudje ustvarjajo stik, stik pa ustvarja zaupanje. Dober stik je posebna okoliščina, kjer lahko dosežemo dobro zaznavanje, ujemanje, spremljanje, prilagajanje in vodenje. Če je pomen komunikacije v odzivu, ki ga dobimo, je vzpostavljanje stika sposobnost, da izzovete odziv (povzeto po O`Connor in Seymour, 1996, str ) Spremljanje in vodenje Prav dober stik nam omogoča, da smo do sogovornika v določenem pogledu povezani in ga razumemo. Ko stik vzpostavimo, lahko začnemo spreminjati svoje vedenje in sogovornik nam bo verjetno sledil. Spremljanje je vzpostavljanje mostu z dobrim stikom in spoštovanjem. Vodenje je spreminjanje našega vedenja zato, da nam bo sogovornik sledil. Nemogoče je, da bi vodenje potekalo brez stika. Najuspešnejši bomo, če se bomo naučili spreminjati vedenje tako, da bo ustrezalo cilju. Spremljamo neprestano, ko se prilagajamo najrazličnejšim situacijam v družbi ali poslovnem svetu, da drugim ali sebi omogočimo prijetno počutje v danih okoliščinah. Pri tem moramo spremljati tudi čustva. Prilagodit se moramo različnim temperamentom in značajem sogovornika, vendar ga pri tem nikoli ne smemo preseči, varneje je, da gremo eno stopnjo nižje in se mu tako skušamo približati in vzpostaviti sik. Spremljanje in vodenje predstavljata temelj NLP-ja. Ta pa zahteva dober stik in spoštovanje sogovornikovega modela sveta. Če hočemo sogovornika uspešno spremljati in voditi, moramo biti do njega pozorni, v svojem vedenju pa dovolj prožni, da se lahko odzovemo na tisto, kar vidimo in slišimo (povzeto po O`Connor in Seymour, 1996, str ) Zaznavanje Komunikacija se začne z mislimi. Misli prenašamo na drugega človeka s pomočjo besed, tona in govorice telesa. Kadar razmišljamo, kaj čutimo, vidimo in slišimo, v sebi obnavljamo slike, zvoke in občutke. Vse te podatke zaznavamo v čutni obliki. Eden izmed načinov razmišljanja je, da se zavestno ali nezavedno spominjamo slik, zvokov, občutkov, okusov in vonjev, ki smo jih doživeli. Svoje čute uporabljamo navzven, da zaznavamo svet, in navznoter, da si samo predstavljamo izkušnjo. NLP obravnava tri primarne sisteme zaznavanja: vizualni (vid), avditivni (sluh) in kinestetični (dotik). H kinestetičnem čutu štejemo še čut za okus gustatorni, in vonj olfaktorni. Vse tri prvotne sisteme uporabljamo ves čas, čeprav se vseh ne zavedamo enakovrednosti in pogosteje damo prednost enemu. Ob tem je vredno poudariti, da se zaznavni sistemi med sabo ne izključujejo. Na splošno ni noben sistem boljši od drugega, vse je odvisno od tega, kaj počnemo. Preprosto je ugotoviti, ali nekdo razmišlja v slikah, zvokih ali občutjih. Kadar razmišljamo na različne načine, to s telesom tudi pokažemo. Dober pokazatelj zato so oči, saj jih sistematično premikamo v različne smeri, glede na to, 24

32 kako razmišljamo. Spodaj nazorno slika prikazuje značilne očesne premike (povzeto po O`Connor in Seymour, 1996, str ). Slika 3.1: Vzorci očesnih premikov Vir: O`Connor in Seymour, 1996, str. 65 V organizaciji sta stik in razumevanje bistvenega pomena za ustvarjanje klime zaupanja in sodelovanja, v katerem se zaposleni čisto naravno odzivajo. To lahko opazimo že ob prvem obisku poslovnih prostorov same organizacije, ali so zaposleni v dobrem stiku. Za samo organizacijo je najpomembnejše, da poteka učinkovita komunikacija, da se ujemajo med sabo in da ne prihaja do komunikacijskih ovir. S pomočjo NLP-ja lahko spoznamo bistvene metode in procese, s katerimi lahko preprečimo, da ne prihaja do komunikacijskih ovir. Vključno s tem, pa nam pomaga tudi osebnostno rasti. Izpostavimo lahko, da so najpogostejši vzroki, ki ovirajo dobro komunikacijo, naslednji: nadrejeni slišijo samo tisto, kar si želijo, zaposleni so v zadregi nadrejenemu posredovati pomembne informacije, informacije so posredovane napačnim ljudem, pomembna sporočila niso identificirana (največkrat so popačena) in velikokrat pride v organizacijah do komunikacijske nasičenosti. To kasneje pripelje do neformalnih govoric, zaposleni se ne zavedajo svoje pomembne vloge v procesu, to pripelje do pomanjkanje predanosti (lojalnosti 25

33 zaposlenih), napak zaradi nerazumevanja sporočil in odpora do sprememb (povzeto po Gruban, 2000). Ovire za učinkovito poslovno komuniciranje so številne, vendar če jim posvečamo dovolj skrbnosti in pozornosti, jih je mogoče premagati. Manj ko bo ovir, večja je verjetnost, da smo uspešno komunicirali znotraj ali zunaj organizacije (povzeto po Hoopkins, b. l.). 26

34 4 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA 4.1 Namen in cilji raziskave Poslovno komuniciranje ima v organizacijah veliko vlogo, saj brez kakršnekoli komunikacije je nemogoče, da bi lahko organizacija poslovala. Ob tem, ker je komunikacija v organizacijah nenehno prisotna, se premalokrat zavedamo, da so prisotne ovire, ki nam oslabijo natančen pretok pomembnih informacij in dejstev, zato jih je potrebno sprotno odpravljati, da lahko organizacija uspešno sodeluje s svojimi zaposlenimi znotraj organizacije in navzven z drugimi organizacijami ter ostalimi. V ta namen smo raziskali, ali ovire v poslovnem komuniciranju obstajajo in če, katere so. Imamo tri glavne ovire: sociokulturne, psihološke in organizacijske. Naš cilj je bil ugotoviti, katere tri ovire se najpogosteje pojavljajo v slovenskih organizacijah, kako jih te zaznavajo in tudi odpravljajo. 4.2 Metodologija in način obdelave podatkov Metodologijo in način obdelave podatkov bomo opredelili s pomočjo anketnega vprašalnika. V empirični raziskavi smo se seznanili z metodo anketiranja. Izdelali smo anketni vprašalnik (Priloga A), s katerim bomo poizkušali preveriti zastavljene hipoteze. V uvodu anketnega vprašalnika smo se predstavili in pojasnili, kakšen je namen raziskave. Prav tako smo vsem zagotovili popolno anonimnost. Prvi del anketnega vprašalnika je vseboval pet demografskih vprašanj o spolu, starosti, izobrazbi, delovnem mestu in velikost organizacije, v kateri so anketiranci zaposleni. Nato so sledila vprašanja, kjer nas je zanimalo, ali delajo v organizaciji timsko ali kot posameznik na določenem delovnem mestu. Prav tako nas je zanimalo, kako so zadovoljni s komuniciranjem v njihovih organizacijah in kako ocenjujejo komuniciranje z njihovimi nadrejenimi. Predvsem smo želeli izvedeti, od koga v organizaciji dobivajo najpogosteje informacije o spremembah, ki so ključne za njihovo organizacijo. Ob tem nas je tudi zanimalo, katero obliko komuniciranja uporabljajo pri komuniciranju z zaposlenimi. Sledila so ključna vprašanja o ovirah v komunikaciji na delovnem mestu, katere ovire se najpogosteje pojavljajo oziroma jih zaznavajo v svojih organizacijah. Zanimalo nas je tudi, kako prepoznajo oviro v komuniciranju s sogovornikom. Povprašali smo, kako se njihove organizacije trudijo, da bi ovire odpravili ali delno rešili, kdo je pristojen, da jih poizkuša rešiti ali odpraviti. Zadnji dve vprašanji sta se navezovali na nevro-lingvistični program, ki je temelj dobre komunikacije, zato nas je zanimalo, če naši anketiranci poznajo omenjeni program. Vprašalnik je bil sestavljen iz 23 vprašanj, od tega je vseboval 22 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. K sodelovanju smo povabili menedžerje, poslovodje, pisarniške delavce in strokovne službe. Anketni vprašalnik jim je bil posredovan osebno. 27

35 Pridobljene podatke smo s pomočjo Microsoft Excel ustrezno obdelali in analizirali. 4.3 Opis vzorca raziskave Vprašani so bili vodilni menedžerji, poslovodje, pisarniški delavci in strokovne službe. Ankete smo razdelili v 23 slovenskih organizacij (podjetjih), pri čemer smo gledali, da smo jih razdelili tako v mikro, mala, srednje velika in velika podjetja. V organizacije smo razdelili 115 anketnih vprašalnikov in dobili vrnjenih 61,74 % ali 71 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranje je potekalo konec meseca aprila in v začetku meseca maja. Iz Preglednice 3.1. je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo 71 vprašanih, od tega 46 % moških in 54 % žensk. Največ vprašanih je bilo starih od 45 do 55 let (42 %), sledijo vprašani stari od 25 do 35 let (30 %), najmanj vprašanih je bilo starih več kot 55 let (4 %). Vprašanih v starosti do 25 let je bilo (11 %) in vprašanih od 35 do 45 let (13 %). Rezultati so pokazali, da ima največ vprašanih srednjo poklicno ali štiriletno šolo (33 %), sledijo tisti, ki imajo dokončano višjo strokovno šolo (21 %), prav tako je enak odstotek tistih, ki imajo dokončano visoko strokovno šolo (21 %), sledijo tisti z magisterijem stroke (18 %). Najmanj, 7 %, je bilo tistih, ki imajo dokončan magisterij znanosti ali doktorat. Kar 46 % vprašanih dela v strokovnih službah, sledijo jim delavci v pisarnah (37 %) in menedžerji, teh je 11 %. Najmanj je tistih, ki imajo delovno mesto poslovodje, le 6 %. Največ vprašanih je sodelovalo iz srednje velikih podjetij (46 %), sledijo mikro podjetja, 37 %, in velika podjetja, 11 %. Najmanj, zgolj 6 % vprašanih, je zaposlenih v malih podjetjih. 28

36 Preglednica 4.1: Vzorec raziskave F % Spol moški ženska Starost do 25 let 8 11 od 25 do 35 let od 35 do 45 let 9 13 od 45 do55 let več kot 55 let 3 4 Izobrazba srednja poklicna ali štiri letna šola višja strokovna šola visoka strokovna šola (uni) magisterij stroke magisterij znanosti ali doktorat 5 7 Delovno mesto delavec v pisarni poslovodja 4 6 strokovna služba manager 8 11 Velikost organizacije mikro 4 6 mala srednje velika velika Predvidene zastavljene hipoteze Zastavili smo si naslednje raziskovalne hipoteze: - H 1: Predvidevamo, da se vodstveni delavci ne zavedajo ovir v poslovnem komuniciranju. - H 2: Ocenjujemo, da je poznavanje nevro-lingvističnega programiranja zelo slabo. - H 3: Predvidevamo, da se z ovirami v poslovnem komuniciranju srečujejo predvsem velike organizacije. - H4: Ocenjujemo, da se zelo malo organizacij posveča odpravljanju ovir v poslovnem komuniciranju - H5: Predvidevamo, da se organizacije najpogosteje srečujejo z oviro o izkrivljanju (pojav izgubljanja pomena sporočila). 4.5 Analiza in interpretacija rezultatov anketnega vprašalnika 29

37 V nadaljevanju bomo predstavili raziskavo in podatke, ki smo jih pridobili z metodo anketnega vprašalnika pri anketirancih na temo ovire v poslovnem komuniciranju v organizacijah. Rezultati vsebujejo grafične prikaze posameznih vprašanj in komentarje. Na vprašanje»v vašem podjetju se dela timsko ali posamezno?«je večina (86 %) vprašanih odgovorila, da v organizaciji, kjer delajo, delajo timsko. Le 14 % vprašanih delajo v organizaciji kot posamezniki. Moramo priznati, da smo tukaj pričakovali večinski odstotek, da se v organizacijah dela timsko, sploh tam, kjer gre za večje organizacije, saj te s takim načinom dela lažje dosegajo zastavljene cilje. Menimo, da so posamezniki na določenih oddelkih bolj v manjših organizacijah. Slika 4.1: Kako se v vašem podjetju dela? Na vprašanje»kako ste zadovoljni s komuniciranjem v vaši organizaciji?«so bili rezultati naslednji: večina vprašanih je mnenja (57,75 %), da so v svoji organizaciji zadovoljni s komuniciranjem, kar je po našem mnenju dober rezultat, vendar pa je vseeno tudi precej velik odstotek (39,44 %) tistih, ki niso zadovoljni s komuniciranjem v svojem podjetju. Tistih, ki so neopredeljeni do tega vprašanja, pa je zgolj le 2,81 %. 30

38 Slika 4.2: Kako ste zadovoljni s komuniciranjem v vaši organizaciji? Na vprašanje»kako ocenjujete komunikacijo z vašimi nadrejenimi v organizaciji?«je kar 55 % vprašanih ocenilo komunikacijo z njihovimi nadrejenimi kot dobro, 35 % povprečno, 6 % slabo in 4 % najboljšo. Kot vidimo, je ocena dobre komunikacije z nadrejenimi kar v visokem odstotku. Iz tega sklepamo, da so zaposleni v povprečju sprotno obveščeni o samem dogajanju znotraj organizacije. Zaposleni niso najbolj zadovoljni s komunikacijo z nadrejenimi to meni kar 35 % vprašanih. Ta rezultat se nam zdi zanimiv, saj nam analiza podaja, da je le manjši odstotek tistih, ki ocenjujejo komuniciranje z nadrejenimi kot slabo, in na drugi strani še manjši odstotek tistih, ki jo ocenjujejo kot najboljšo. Ampak glede na to, v kakšni ekonomski in finančni krizi se nahajamo, ko so organizacije vedno bolj pod pritiskom, posebej vodstvo, je rezultat relativno dober. Tukaj je torej ključnega pomena, da nadrejeni čim bolj uspešno komunicirajo z ostalimi zaposlenimi v organizaciji. Slika 4.3: Kako ocenjujete komunikacijo z vašimi nadrejenimi v organizaciji? 31

39 Na vprašanje»v primeru, da se v vaši organizaciji širijo informacije o spremembah poslovanja, od koga bi najprej izvedeli te informacije?«smo dobili naslednje odgovore: vprašani izvedo najprej pomembne informacije, ki so povezane z organizacijo, od sodelavcev (65 %), 20 % vprašanih je obveščenih iz strani menedžerjev in 15 % od poslovodij (glej sliko 3.4). Rezultat je bil malo pričakovan iz naše strani, vendar pa še vseeno nismo pričakovali tako visok odstotek tistih, ki izvedo informacije od svojih sodelavcev. Kot vidimo, se že tukaj pričnejo nekakšne ovire v poslovnem komuniciranju, saj ni razumljivo, da se pomembne informacije širijo med sodelavci. Tukaj bi morali vodilni menedžerji, poslovodje svoje zaposlene obveščati o raznih spremembah, novosti poslovanja, le tako bi bile informacije posredovano točno in natančno. Menimo, da bi potem tudi zaposleni bolje ocenjevali komuniciranje z nadrejenimi. Slika 4.4: V primeru, da se v vaši organizaciji širijo informacije o spremembah poslovanja, od koga bi najprej izvedeli te informacije? Na vprašanje»katero obliko komuniciranja s svojimi zaposlenimi najpogosteje uporabljate?«so vprašani odgovorili, da uporabljajo v večini ustno komuniciranje (82 %), le 18 % jih uporablja pisno komuniciranje. Iz rezultatov lahko sklepamo, da lažje komunicirajo ustno, ker je hitreje, takojšen odziv, vidimo ali slišimo sogovornika kot pa pisno komuniciranje, ki je malo bolj zamudno in tudi tako hitro ni kot ustno. 32

40 Slika 4.5: Katero obliko komuniciranja s svojimi zaposlenimi najpogosteje uporabljate? Na vprašanje»kako pogosto se zavedate ovir, ki nastajajo pri komuniciranju, ob opravljanju vašega dela?«smo dobili sledeče odgovore: 45 % vprašanih se občasno zaveda ovir, ki nastajajo pri komuniciranju, isto število odstotkov, 25 %, je bilo kar pri dve odgovorih, sledijo tisti, ki se nikoli (3 %) ne zavedajo in samo 2 % tistih, ki se vedno zavedajo ovir, ki nastajajo pri komuniciranju. Rezultati nam povedo, da kar 25 % se jih tega pogosto zaveda in na drugi strani se jih 25 % redko zaveda. Ta rezultat nas je presenetil, saj sta si odgovora nasprotna, odstotki pa enaki. Slika 4.6: Kako pogosto se zavedate ovir, ki nastajajo pri komuniciranju, ob opravljanju vašega dela? Na vprašanje»katere od naštetih ovir se pojavljajo najpogosteje v vaši organizaciji: sociokulturne, sociološke in organizacijske?«so nam vprašani odgovorili, da se večino soočajo z organizacijskimi ovirami (58 % ), 38 % se jih sooča s psihološkimi in najmanj, 4 %, 33

41 s sociokulturnimi ovirami (glej sliko 3. 7). Ta rezultat nas ni presenetil, saj smo pričakovali, da se v organizacijah pojavljajo največkrat organizacijske ovire. Predvsem menimo, da gre tukaj za organizacijske ovire, kot so: informacijska preobremenjenost v današnjih časih, popačenje in izgubljanje sporočil ter slaba komunikacijska klima. Pričakovali smo tudi kar precejšen odstotek psiholoških ovir, ki bi se utegnile v tem času pospešeno razširjat. Slika 4.7: Katere od naštetih ovir se pojavljajo najpogosteje v vaši organizaciji: sociokulturne, sociološke in organizacijske?»glede na obkrožen odgovor pri prejšnjem vprašanju (12) vas prosim, da mi podate komentar, kako bi vi to oviro odpravili ali delno rešili.«odgovor so morali vprašani na kratko zapisati. Iz strani vprašanih je bilo podanih več predlogov, najpogostejši so bili: točno in pravočasno obveščanje, večja osredotočenost na svoje delo in naloge, pogostejši krajši sestanki in več neposredne komunikacije iz višjega na nižji nivo. Rezultati kažejo, da anketiranci pravilno razmišljajo o možnostih, s katerimi bi delno ali v celoti odpravili ovire v organizaciji. Pri tem ne smemo mimo tega, da je bilo večkrat poudarjeno, da se jim zdi smiselno, da informacije visoke pomembnosti vodilni sporočijo v pisni obliki in pa, da bi določili način komunikacije med zaposlenimi, ki bi se ga dosledno držali tudi nadrejeni. Na vprašanje»kaj jih največkrat ovira pri komuniciranju s sodelavci?«sta bila najpogostejša odgovora: nimamo ustvarjenega dobrega stika (32 %) in izzivalne fraze (32 %). Sledil je odgovor, da jih ovira izkrivljanje (21 %). Naslednja ovira je bila, da težko zaupajo (12 %), najmanj vprašanih ovira slabo poslušanje, samo 3 %. Rezultati nam pokažejo, da sta največji oviri izzivalne fraze in slabo ustvarjen stik pri sodelavcih, kar nam je razumljivo. Sklepamo, da so po organizacijah kar precej ranljivi odnosi med sabo in posledično tudi komunikacija. 34

42 Slika 4.8: Kaj vas največkrat ovira pri komuniciranju s sodelavci? Naslednje vprašanje je enako zastavljeno kot prejšnje, samo da nas je tokrat zanimalo, kaj jih največkrat ovira pri komuniciranju z nadrejenimi. Dobili smo sledeče odgovore: pri komuniciranju z nadrejenimi vprašane najbolj ovira nedostopnost informacij (32 %), odsotnost povratnih informacij (20 %), neusklajena besedna in nebesedna sporočila (14 %). 13 % vprašanih ima težave z izkrivljanjem v komuniciranju z nadrejenimi, najslabše ocenjeni sta bili oviri, ki predstavljata strah povedati, kaj menimo in pa slabo poslušanje. Iz odgovorov je razvidno, da so prav informacije tiste, ki jih ovirajo pri komuniciranju z nadrejenimi. To se nam zdi povsem razumljivo, saj smo nekaj analiz vprašanj nazaj ugotovili, da se zaposleni med sabo obveščajo. Slika 4.9: Kaj vas največkrat ovira pri komuniciranju z nadrejenimi? Na vprašanje»kako prepoznajo oviro v komuniciranju s sogovornikom ali skupino ljudi?«so vprašani odgovarjali različno, saj je vprašanje odprtega tipa. 35

43 Na vprašanje»na kakšen način se vaša organizacija spopada z ovirami v komuniciranju?«smo dobili naslednje odgovore: največ vprašanih je mnenja (32 %), da je organizacijam popolnoma vseeno, kako se spopadajo z ovirami v komuniciranju, 25 % jih zaznava, da v ta namen imajo delavnice in treninge, 22 % vprašanih je zapisalo, da se spopadajo na ta način, da imajo redne sestanke, in 21 % jih meni, da obiskujejo seminarje. Takšni rezultati so bili malo pričakovani, presenetil nas je največji odstotek tistih, ki so mnenja, da je organizacijam vseeno za ovire v komunikaciji in se ne spopadajo z njimi. Ampak rezultati vseeno kažejo, da organizacije delujejo v tej smeri. Slika 4.10: Na kakšen način se vaša organizacija spopada z ovirami v komuniciranju? Na vprašanje»koliko se organizacija trudi za odpravljanje ovir v poslovnem komuniciranju?«so vprašani odgovorili s 44 %, da se njihove organizacije trudijo zelo malo, da bi odpravile ovire. Sledijo tiste, ki se trudijo, 42 %, 13 % organizacij se veliko trudi, da bi odpravila ovire, in pa samo 1 % je takšnih, ki ne naredijo ničesar. Pri tem vprašanju smo jim dali priložnost, da nam povedo, na kakšen način se njihova organizacija trudi pri odpravljanju ovir. Najpogosteje (21 %) so izpostavili, da imajo sestanke z vodilnimi, ki imajo po navadi samogovor. Rezultati so bili pričakovani, saj se zelo malo podjetij zaveda, kaj lahko povzročijo ovire v poslovnem komuniciranju. Menimo, da bi bilo tale rezultat nujno potrebno izboljšati. 36

44 Slika 4.11: Koliko se organizacija trudi za odpravljanje ovir v poslovnem komuniciranju? Na naslednje vprašanje»kdo v vaši organizaciji rešuje ovire v komunikaciji?«je nekaj več kot polovica (52 %) vprašanih odgovorila, da v njihovih organizacijah rešujejo ovire v poslovnem komuniciranju sodelavci med sabo. 44 % ovir v poslovnem komuniciranju rešujejo nadrejeni, 4 % anketirancev pa je odgovorilo, da ovir nihče ne rešuje. Kot vidimo, rezultati kažejo na to, da imajo nadrejeni premajhen nadzor, kaj se dogaja v njihovih organizacijah, še posebej tam, kjer se dela timsko in je potrebno učinkovito komunicirati. Menimo, da bi lahko bil odstotek, kjer nadrejeni rešujejo ovire, še večji. Slika 4.12: Kdo v vaši organizaciji rešuje ovire v komunikaciji? Naslednje vprašanje»menite, da je več ovir tam, kjer se dela timsko, ali tam, kjer je na oddelku samo en posameznik?«pri tem vprašanju so vprašani odgovorili zelo blizu skupaj, saj je 51 % mnenja, da je več ovir tam, kjer se dela timsko, sledi 49 %, ki pravijo, da je več 37

45 ovir tam, kjer dela na oddelkih samo en posameznik. Rezultat je bil pričakovan za timsko delo, zato je drugi odstotek zelo presenetil, še posebej ker je tako visok. Slika 4.13: Menite, da je več ovir tam, kjer se dela timsko, ali tam, kjer je na oddelku samo en posameznik? Na naslednje vprašanje»menite, da bi se ovire zmanjšale ali v celoti odpravile, če bi organizacija pripravila delavnice na temo poslovno komuniciranje (kako komuniciramo, načini za uspešno komunikacijo, načini reševanja ovir v komunikaciji)?«vprašani menijo v večini (58 %), da bi se ovire zmanjšale ali celoti odpravile, če bi organizacija organizirala delavnice, 41 % vprašanih pa je mnenja, da ne, 1 % pa jih ne zanima (glej sliko 3.14). Iz rezultatov lahko sklepamo, da imajo anketiranci oziroma zaposleni v organizacijah željo po odpravi ovir v poslovnem komuniciranju. 38

46 Slika 4.14: Menite, da bi se ovire zmanjšale ali v celoti odpravile, če bi organizacija organizirala delavnice na temo poslovno komuniciranje (kako komuniciramo, načini za uspešno komunikacijo, načini reševanja ovir v komunikaciji)? Na naslednje vprašanje»ste do sedaj v vaši organizaciji imeli kakšno podobno delavnico na to temo?«je večina vprašanih (48 %) odgovorila, da še ni imela kakšno podobno delavnico na to temo, 44 % vprašanih je pa imelo. Moramo priznati, da smo nad rezultatom presenečeni, saj smo v povezavi z literaturo, teorijo bili prepričani, da naj bi imela vsaka organizacija vsaj eno delavnico na to temo. Slika 4.15: Ste do sedaj v vaši organizaciji imeli kakšno podobno delavnico na to temo? Na naslednje vprašanje»se vam zdi, da bi vaša organizacija lažje dosegala zastavljene cilje in večjo produktivnost, če bi bile izboljšave na področju poslovnega komuniciranja?«največ vprašanih (76 %) poda mnenje, da bi uspešno poslovno komuniciranje pripomoglo k boljšim prizadevanjem organizacije, 13 % jih ni ravno prepričana, da bi bilo to uspešno, sledi 10 %, ki 39

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA KOMUNICIRANJE Z VIDIKA UPRAVLJANJA ČLOVEŠKIH VIROV COMMUNICATION FROM PERSPECTIVE OF HUMAN RESOURCES MANAGEMENT Kandidatka:

More information

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights

More information

POSLOVNO KOMUNICIRANJE IRIS FINK ANITA GOLTNIK URNAUT DARKO ŠTEVANČEC

POSLOVNO KOMUNICIRANJE IRIS FINK ANITA GOLTNIK URNAUT DARKO ŠTEVANČEC POSLOVNO KOMUNICIRANJE IRIS FINK ANITA GOLTNIK URNAUT DARKO ŠTEVANČEC Višješolski strokovni program: Ekonomist, Poslovni sekretar Učbenik: Poslovno komuniciranje Gradivo za 1. letnik Avtorji: mag. Iris

More information

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE PRIMOŽ PANGOS Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici DIPLOMSKA

More information

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja

More information

ODNOSI Z INTERNIMI JAVNOSTMI V NOVI KBM d. d.

ODNOSI Z INTERNIMI JAVNOSTMI V NOVI KBM d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sarah Scherti Mentor: doc. dr. Andrej Škerlep ODNOSI Z INTERNIMI JAVNOSTMI V NOVI KBM d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2006 Zahvala mentorju, dr. Škerlepu,

More information

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR DIPLOMSKO DELO MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR EFQM EXCELLENCE MODEL IN BUSINESS PRACTICE OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Kandidatka: Mojca Bedenik Naslov: Lovska ulica 5, 2204 Miklavž

More information

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA Avgust, 2016 Ines Meznarič UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt

More information

USPEŠEN MANAGER IN VODENJE PODJETJA

USPEŠEN MANAGER IN VODENJE PODJETJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO USPEŠEN MANAGER IN VODENJE PODJETJA Kandidat: Marjan Nabernik Študent rednega študija Številka indeksa: 81569993 Program: univerzitetni

More information

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013 VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA 2013 A MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko Celje, 2013 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja Magistrska

More information

DIPLOMSKO DELO INTERNO KOMUNICIRANJE: KOMUNICIRANJE SLUŽBE INFORMATIKA Z OSTALIMI SLUŽBAMI DRUŽBE MERKUR

DIPLOMSKO DELO INTERNO KOMUNICIRANJE: KOMUNICIRANJE SLUŽBE INFORMATIKA Z OSTALIMI SLUŽBAMI DRUŽBE MERKUR UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTERNO KOMUNICIRANJE: KOMUNICIRANJE SLUŽBE INFORMATIKA Z OSTALIMI SLUŽBAMI DRUŽBE MERKUR Kandidatka: Zdenka Žvab Študentka izrednega študija

More information

POSLOVNI BONTON B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar

POSLOVNI BONTON B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar POSLOVNI BONTON Mentorica: dr. Silva Kos Knez Lektorica: Mateja Kržišnik, prof. slov. Kandidatka: Marjeta Kosi Kranj, junij 2009 ZAHVALA Zahvaljujem

More information

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM Študent: Krebs Izidor Naslov: Pod gradom 34, Radlje ob Dravi Štev. indeksa: 81611735 Način

More information

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance

More information

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Doktorska disertacija ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO Mentor: prof. ddr. Milan Pagon Kandidat: mag.

More information

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:

More information

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA Ljubljana, december 2007 URŠKA HRASTAR IZJAVA Študentka Urška Hrastar izjavljam, da

More information

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROCESNA ORGANIZACIJA IN POTI, KI VODIJO DO NJE Ljubljana, januar 2004 ALEŠ CUNDER IZJAVA Študent Aleš Cunder Izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Manager in vodenje podjetja (Manager and leadership of a company)

Manager in vodenje podjetja (Manager and leadership of a company) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Manager in vodenje podjetja (Manager and leadership of a company) Kandidatka: Tina Črepnjak Študentka rednega študija

More information

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o.

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. Kandidatka: Sonja Brezovnik Študentka rednega študija Program: univerzitetni Številka

More information

OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA NEVENKA VOLK ROŽIČ

OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA NEVENKA VOLK ROŽIČ OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA NEVENKA VOLK ROŽIČ Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Osnove upravljanja in organizacija poslovanja Gradivo za 2. letnik Avtorica: mag.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. Ljubljana, julij 2007 MARIO SLUGANOVIĆ IZJAVA Študent

More information

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Dare KORAČ PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje dare@pia.si Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Povzetek Sodobno elektronsko

More information

MEDNARODNO POSLOVANJE MAGISTRSKA NALOGA. Anja Deržič

MEDNARODNO POSLOVANJE MAGISTRSKA NALOGA. Anja Deržič MEDNARODNO POSLOVANJE MAGISTRSKA NALOGA Anja Deržič Maribor, 2013 MAGISTRSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE Mednarodno poslovanje Magistrska naloga ANALIZA ČUSTVENE INTELIGENCE V KLJUČAVNIČARSTVU DERŽIČ, S. P.

More information

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft

More information

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet Tomaž Gorjup Studio Moderna Otočec, 26.3.2009 Agenda Predstavitev SM Group IT v SM Group Kaj ima Ameriška vojska z našim poslovnim modelom? IT podpora

More information

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Mentor: doc. dr. Aleš Novak Kandidat: Nina Obid Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem,

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON Ljubljana, april 2006 Mojca Bizjak IZJAVA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT

More information

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaž Kosmač Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof.

More information

POSLOVNI BONTON. Projekt InterCom ONTON POSLOVNI BONTON

POSLOVNI BONTON. Projekt InterCom ONTON POSLOVNI BONTON ONTON Projekt POSLOVNI InterCom BONTON ONTON ONTON ONTON ONTON ONTON Avtorji PORTUGALSKA, Instituto Superior de Contabilidade e Administração do Porto SLOVENIJA, EŠ NM, Višja strokovna šola SLOVENIJA,

More information

Poslovanje brez papirja

Poslovanje brez papirja Poslovanje brez papirja dejan šraml Podiplomski študent Univerze na Primorskem, Slovenija Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski

More information

PREDSTAVITEV KOT ORODJE UČINKOVITE POSLOVNE KOMUNIKACIJE PREDAVATELJA S CILJNIMI SKUPINAMI

PREDSTAVITEV KOT ORODJE UČINKOVITE POSLOVNE KOMUNIKACIJE PREDAVATELJA S CILJNIMI SKUPINAMI PREDSTAVITEV KOT ORODJE UČINKOVITE POSLOVNE KOMUNIKACIJE PREDAVATELJA S CILJNIMI SKUPINAMI Presentation as an efficient business communication tool between the lecturer and target groups Nastja Beznik,

More information

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV Ljubljana, november

More information

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI Kandidat: Tomaž Trefalt Študent: rednega študija Številka indeksa:

More information

PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI

PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI Michail Skaliotis 1, Eurostat POVZETEK Potrebo po boljšem merjenju napredka v družbi jasno določajo sporočilo Komisije»BDP in več«, priporočila

More information

POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST

POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST Ljubljana, november 2007 SIMON KRATNAR IZJAVA: Študent Simon Kratnar izjavljam, da

More information

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOSI S FINANČNIMI JAVNOSTMI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOSI S FINANČNIMI JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOSI S FINANČNIMI JAVNOSTMI Ljubljana, maj 2003 BARBARA GRIL RAZBORŠEK IZJAVA Študentka Barbara Gril Razboršek izjavljam, da sem avtorica tega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS IZJAVA Študentka Helena

More information

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih REALIZARANO OD REGIONAL DEVELOPMENT AGENCY OF NORTHERN PRIMORSKA LTD. NOVA GORICA

More information

PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D.

PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D. Študentka: MARUŠA HAFNER Naslov: STANTETOVA 6, 2000 MARIBOR Številka

More information

Pregled okoljskih poročil (OP) in postopkov celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)

Pregled okoljskih poročil (OP) in postopkov celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 06-13" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Priloga

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POPIS POSLOVNEGA PROCESA IN PRENOVA POSLOVANJA Z UVEDBO ČRTNE KODE V IZBRANEM

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE podiplomskega študija Program MANAGEMENT KAKOVOSTI MODEL ZAGOTAVLJANJA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE Ljubljana, november 2006 MATIC GREBENC IZJAVA Študent Matic GREBENC izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA Ime in priimek: Mojca Krajnčič Naslov: Prešernova 19, Slov. Bistrica Številka

More information

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matic Standeker Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov magistrsko delo Mentor: prof. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2010 IZJAVA

More information

Zakaj in kako uvedemo upravljanje s ključnimi kupci? Odgovor je načeloma preprost: Ker se splača!

Zakaj in kako uvedemo upravljanje s ključnimi kupci? Odgovor je načeloma preprost: Ker se splača! Zakaj in kako uvedemo upravljanje s ključnimi kupci? Odgovor je načeloma preprost: Ker se splača! KAM Key Account Management (VKK Vodenje Ključnih Kupcev, UKK Upravljanje s ključnimi kupci) Opomba: V tekstu

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE

More information

POSLOVNI NAČRT. Vsebina dobrega poslovnega načrta. Povzetek poslovnega načrta

POSLOVNI NAČRT. Vsebina dobrega poslovnega načrta. Povzetek poslovnega načrta POSLOVNI NAČRT Poslovni načrt je najpomembnejši pisni dokument, ki ga podjetnik pripravi zato, da z njim celovito preveril vse elemente svojega bodočega podjema. V njem opredeli vizijo, poslanstvo in cilje

More information

ETIKA IN ODLOČANJE ETHICS AND DECISION MAKING

ETIKA IN ODLOČANJE ETHICS AND DECISION MAKING UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Delo diplomskega seminarja ETIKA IN ODLOČANJE ETHICS AND DECISION MAKING Kandidat(ka): Ana Ročnik Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Podjetništvo

More information

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) 14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA Ljubljana, junij 2015 FRANC RAVNIKAR IZJAVA O AVTORSTVU

More information

MANAGEMENT NETEHNOLOŠKIH INOVACIJ

MANAGEMENT NETEHNOLOŠKIH INOVACIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DOBRAN JURIČAN MENTOR: RED. PROF. DR. IVAN SVETLIK SOMENTOR: DOC. DR. DEJAN JELOVAC MANAGEMENT NETEHNOLOŠKIH INOVACIJ DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 KAZALO:

More information

UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH

UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VALTER ŠORLI UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH MAGISTRSKO DELO Mentor: prof. dr. Viljan Mahnič Ljubljana, 2014

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. ANALIZA PRISTOPA SAMOOCENJEVANJA PO EFQM MODELU NA PRIMERU PODJETJA HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. ANALIZA PRISTOPA SAMOOCENJEVANJA PO EFQM MODELU NA PRIMERU PODJETJA HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PRISTOPA SAMOOCENJEVANJA PO EFQM MODELU NA PRIMERU PODJETJA HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o. Ljubljana, junij 2008 ŠPELA PLATIŠE IZJAVA Študentka

More information

Revija za. univerzalno. odličnost. Journal of. Universal. Excellence. Februar 2013 Letnik II, številka 1 ISSN

Revija za. univerzalno. odličnost. Journal of. Universal. Excellence. Februar 2013 Letnik II, številka 1 ISSN R Revija za Journal of U univerzalno Universal O odličnost Excellence Februar 2013 Letnik II, številka 1 ISSN 2232. 5204 ISSN 2232-5204. Izdajatelj: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Glavni

More information

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU Ljubljana, april 2006 Vanja Seničar IZJAVA Študentka Vanja Seničar izjavljam, da sem

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA LETNEGA PLANIRANJA V ZDRAVSTVENI ORGANIZACIJI KLINIČNI CENTER

MAGISTRSKO DELO ANALIZA LETNEGA PLANIRANJA V ZDRAVSTVENI ORGANIZACIJI KLINIČNI CENTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA LETNEGA PLANIRANJA V ZDRAVSTVENI ORGANIZACIJI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, JUNIJ 2007 NADIA AMARIN IZJAVA Študentka Nadia Amarin izjavljam,

More information

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko

More information

MEDKULTURNE OVIRE PRI MEDNARODNEM POSLOVANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA IZBRANIH TRGIH

MEDKULTURNE OVIRE PRI MEDNARODNEM POSLOVANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA IZBRANIH TRGIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDKULTURNE OVIRE PRI MEDNARODNEM POSLOVANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA IZBRANIH TRGIH Ljubljana, november 2008 SANDRA JUVAN IZJAVA Študentka

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company

More information

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR PRENOVA NABAVNEGA PROCESA V PODJETJU TERME OLIMIA (magistrsko delo) Program Mednarodno poslovanje Andrej Maček Maribor, 2011 Mentor: dr.

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV. Študijska smer Study field. Certified management accountant

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV. Študijska smer Study field. Certified management accountant Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV DECISION MAKING PROCESS Študijski program in stopnja Study programme and level Program izpopolnjevanja Študijska

More information

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA Ljubljana, julij 2004 BORUT

More information

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO Ljubljana, marec 2007 VESNA BORŠTNIK IZJAVA Študent/ka Vesna Borštnik izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA OBLIKOVANJA CEN STORITEV PRIMER VELEDROGERIJE KEMOFARMACIJA D.D.

More information

ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO

ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO Katja Kermelj Ribnikar kkermeljribnikar@gmail.com Na internetno zaupanje vplivajo številni dejavniki, saj pripravljenost za nakup preko spleta ali sprejemanja spletnega bančništva

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Laure Mateja Maribor, marec 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM PANTHEON TM

More information

Poslovni informacijski sistem

Poslovni informacijski sistem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Dr. Jože Gricar, redni profesor Poslovni informacijski sistem Študijsko gradivo Pomen podatkov in informacij za management Informacijska tehnologija

More information

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,

More information

ETIČNI KODEKS KOT VIR KONKURENČNE PREDNOSTI PODJETJA

ETIČNI KODEKS KOT VIR KONKURENČNE PREDNOSTI PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ETIČNI KODEKS KOT VIR KONKURENČNE PREDNOSTI PODJETJA Ljubljana, april 2012 VESNA PETROVIĆ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Vesna Petrović, študentka

More information

ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA

ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA Ljubljana, april 2014 MARKO KRAŠAN IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

Uvod v spletno analitiko

Uvod v spletno analitiko Uvod v spletno analitiko Na primeru Google Analytics Lucie Pokorna, 21.4. 2015 Program 1. Zakaj potrebujemo spletno analitiko? 2. Kaj je spletna analitika? 3. Google Analytics: Osnove 4. Kaj so možnosti

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEJAN ĆUMURDŽIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN ANALIZA POSLOVNIH PROCESOV S POMOČJO ORODIJ ADONIS IN SIMPROCESS

More information

ANALIZA VPLIVA POTOVANJ PODJETNIKOV NA IZVOZNO NARAVNANOST MIKRO PODJETIJ

ANALIZA VPLIVA POTOVANJ PODJETNIKOV NA IZVOZNO NARAVNANOST MIKRO PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA VPLIVA POTOVANJ PODJETNIKOV NA IZVOZNO NARAVNANOST MIKRO PODJETIJ Ljubljana, april 2016 BORUT BRULC IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV

UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV Študent: Aleš Bezjak, dipl.ekon., rojen leta, 1981

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GREGOR KOKALJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GREGOR KOKALJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GREGOR KOKALJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNICIRANJE V KLUBU MANAGERJEV LJUBLJANA Ljubljana, april 2002 GREGOR KOKALJ

More information

GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA JUG GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA JUG Mentor: doc.

More information

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da

More information

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga

More information

PREDSTAVITEV INOVACIJE

PREDSTAVITEV INOVACIJE PREDSTAVITEV INOVACIJE NASLOV in zmagovit nastop na odru Iniciativa Start:up Slovenia.::. info@startup.si Podjetniška orodja prodaje KRATKA PREDSTAVITEV IDEJE Elevator pitch PREZENTACIJA Diapozitivi, slikovni

More information

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA LJUBLJANA, december 2010 KRISTIJAN ZEILMAN IZJAVA

More information

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Franci Popit Digitalno podpisal Franci Popit DN: c=si, o=state-institutions, ou=sigen-ca, ou=individuals,

More information

Psihološki vidiki gospodarskih kriz: razlagalna moč zaupanja potrošnikov

Psihološki vidiki gospodarskih kriz: razlagalna moč zaupanja potrošnikov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nuša Skubic Psihološki vidiki gospodarskih kriz: razlagalna moč zaupanja potrošnikov Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA Ljubljana, maj 2004 Edvard Dolenc Izjava Študent Edvard Dolenc izjavljam, da sem avtor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE V PODJETJU LEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE V PODJETJU LEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE V PODJETJU LEK Ljubljana, september 2010 NATAŠA TADIĆ IZJAVA Študentka Nataša Tadić izjavljam, da sem avtor/ica

More information

ŠTEVILKA 1 JUNIJ 2011

ŠTEVILKA 1 JUNIJ 2011 ŠTEVILKA 1 JUNIJ 2011 SLOVENSKEMU SVETOVALCU NA POT Dne 16. decembra 2009 smo prostovoljno ustanovili ZMCS, zbornico za management consulting Slovenije, kar nam je omogočil Zakon o gospodarskih zbornicah

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDLOG STRATEGIJ ZA TENIŠKO ZVEZO SLOVENIJE ZA OBDOBJE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDLOG STRATEGIJ ZA TENIŠKO ZVEZO SLOVENIJE ZA OBDOBJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDLOG STRATEGIJ ZA TENIŠKO ZVEZO SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2009-2011 Ljubljana, avgust 2008 BLAŽ ANŽE PIPAN IZJAVA Študent izjavljam, da sem avtor tega

More information

Poslovna pravila v poslovnih procesih

Poslovna pravila v poslovnih procesih Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Peter Brezovnik Poslovna pravila v poslovnih procesih DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor: prof. dr. Matjaž

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DEJAVNIKI USPEŠNOSTI ODNOSA S PARTNERJEM UVOZNIKOM V TUJINI: PRIMER PODJETJA X

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DEJAVNIKI USPEŠNOSTI ODNOSA S PARTNERJEM UVOZNIKOM V TUJINI: PRIMER PODJETJA X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DEJAVNIKI USPEŠNOSTI ODNOSA S PARTNERJEM UVOZNIKOM V TUJINI: PRIMER PODJETJA X LJUBLJANA, MAREC 2009 MATEJA MAGAJNA ŽIGON IZJAVA Študentka Mateja

More information

STRATEGIJA PRESTRUKTURIRANJA POSLOVANJA NA PRIMERU KOLOSEJ

STRATEGIJA PRESTRUKTURIRANJA POSLOVANJA NA PRIMERU KOLOSEJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO STRATEGIJA PRESTRUKTURIRANJA POSLOVANJA NA PRIMERU KOLOSEJ Ljubljana, avgust 2016 KATARINA VALENTINČIČ ISTENIČ IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Katarina

More information

Z B O R N I K 1. ZBORNIK. Ljubljana, 2011

Z B O R N I K 1. ZBORNIK. Ljubljana, 2011 Z B O R N I K 1. ZBORNIK Inštitut za poslovodno ra unovodstvo pri Visoki šoli za ra unovodstvo Zveza ra unovodij, finan nikov in revizorjev Slovenije Zveza ekonomistov Slovenije 1. Ljubljana, 2011 zveza

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V DOBAVNI VERIGI PODJETJA KLS D.D.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V DOBAVNI VERIGI PODJETJA KLS D.D. DIPLOMSKO DELO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V DOBAVNI VERIGI PODJETJA KLS D.D. Študentka: Erika Nadlučnik Naslov: Šentjanž 43, 3332 Rečica ob Savinji Številka indeksa: 81612228 Redni študij Program: visokošolski

More information